Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Dieterich Buxtehude: Sonata za violino, violo da gamba in basso continuo v B-duru, BUXWV 273
Izvajalca: zasedba Musica Antiqua Köln in dirigent Reinhard Goebel

Dieterich Buxtehude: Preludij, fuga in ciacona v C-duru, BUXWV 137
Izvajalec: Ewald Kooiman, orgle

Pietro Nardini: Sonata za violino in basso continuo v D-duru
Izvajalca: Črtomir Šiškovič, violina in Luca Ferrini, čembalo
\t
Giovanni Paisiello: Koncert za klavir št. 5 v D-duru
Izvajalca: Francesco Nicolosi, klavir in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije

Giovanni Paisiello: Nel cor piu non mi sento
Izvajalca: Karmen Palajsa, sopran in Žarko Ignjatović, kitara

Joseph Haydn (prir. Harold Perry): Divertimento za pihalni kvintet v B-duru, HOB.II:46
Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Tomaso Vitali: Ciacona v g-molu
Izvajalca: Sandy Cobenzl, violina in Lidija Pfeifer, klavir

Giacomo Meyerbeer: Fantazija za klarinet in godalni kvartet
Izvajalci: Dieter Klöcker, klarinet; Andreas Reiner, violina; Simon Fordham, violina; Helmut Nicolai, viola; Anja Lechner, violončelo

Ludwig van Beethoven: Sonata za violino in klavir št. 2 v A-duru, op. 12, št. 2
Izvajalca: Gidon Kremer, violina, in Martha Argerich, klavir

Marcel Dupré: Kvartet za violino, violo, violončelo in orgle v d-molu op.52
Izvajalci: Clemens Quatacker, violina; Kris van Severen, viola; Carlo Schmitz, violončelo; Jozef Sluys, orgle

Charles Koechlin: 14 skladb za flavto in harfo
Izvajalca: Dieter Flury, flavta in Mojca Zlobko Vajgl, harfa

Claude Debussy: Suite bergamasque
Izvajalec: Alexis Weissenberg, klavir

Aleksander Glazunov: Koncert za altovski saksofon in orkester
Izvajalci: Dejan Prešiček, saksofon; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Tomislav Fačini

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Življenje je Frana Gerbiča vodilo v različne kraje in dežele. Iz rodne Cerknice je najprej odšel na študij v Ljubljano, nato kot mlad učitelj v Trnovo pri Ilirski Bistrici. Potem se je preselil v Prago, leta 1869 pa ga je hrvaški pisatelj Avgust Šenoa zvabil v Zagreb, da bi pel v operi. Tam je ostal devet let, nato je zbolel – s pljučnico je odšel v rojstno Cerknico. Po dveh letih premora je odšel na službovanje v Ulm v Nemčijo, nato v Lvov na Poljskem. In se tam navdušil nad glasbo Chopina – tako je ustvaril nekatere klavirske skladbe, v katerih je čutiti pridih tega velikega romantičnega glasbenega ustvarjalca.

Hermana Melvilla, klasika sodobne ameriške književnosti, slovenski bralci poznajo predvsem po njegovem romanu Moby Dick ali pa po noveli Bartleby, pisar, ki je pri nas doživela že lepo recepcijo – bila je prestavljena na gledališke odre, posvečen pa ji je tudi zbornik razprav. Bartleby, pisar tokrat izhaja v knjigi Tri novele (Knjižnica Kondor) v prevodu Polone Glavan, in sicer v družbi še dveh Melvillovih reprezentativnih besedil: novele Benito Cereno, prevedel jo je Janko Trupej, in novele Billy Bud, mornar v prevodu Alenke Moder Saje. Poglobljeno spremno besedo je prispevala dr. Darja Marinšek.

Kratka glasbena medigra.

V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju komornih in orkestralnih skladb treh skladateljev iz Francije in Švice, ki so živeli in ustvarjali v 20. stoletju: Jacquesa Iberta, Franka Martina in Jeana Françaixa. Slovenski glasbeniki in orkestri bodo z gostujočimi glasbeniki izvedli Malo koncertantno simfonijo Franka Martina, Koncert za flavto, oboo, klarinet, fagot in orkester Jeana Françaixa in Simfonično suito Jacquesa Iberta. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 6. maja, ob 5.05.

Saj razumeš je naslov zbirke kratkih besedil mojstra zgoščene pripovedi Andreja Blatnika. Nekatere zgodbe iz knjige so še posebno prepričljivo nagovorile ustvarjalce radijske igre, da jim poiščejo zvočni kontekst in na svoj način razgalijo vprašanje iz naslova – Saj razumeš? Naslovnikov je seveda lahko več – med njimi tudi avtor, vsekakor pa, še posebno na radiu – jaz … ti. Izzvan z globjim pomenom dogodka samega in pripovedi o njem, ki se oba zgodita tako – mimo grede.

Režiserka: Ana Krauthaker
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Miro Marinšek
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Ona: Romana Šalehar

Traja 3'17''.
Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Ljudje se na zaostrene razmere v obdobju epidemije koronavirusne bolezni odzivamo na različne načine. Od zanikanja do humorja. "Védenje o obrambno-varovalnih mehanizmih nam pomaga, da bolje razumemo, kje smo v svojem trenutnem življenju. Lažje si pomagamo, če opazimo, da na spektru vedenja drsimo vse bolj v nezrelo smer," pravi psihiater in psihoterapevt Miran Možina. V tokratni oddaji Glasovi svetov bomo vzeli pod drobnogled človekove obrambne mehanizme. Humor, zanikanje, potlačevanje, intelektualizacija, projekcija, sublimacija, zlitje. Kateri odziv na stresne in neprijetne dogodke, misli in čustva je zrel in kateri je nezrel? Sogovornika v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc, sta mag. Miran Možina (Univerza Sigmunda Freuda v Ljubljani) in psihologinja ter psihoterapevtka Katja Z. Istenič (Hočem več).

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Pomladno svež majski dan kar vabi k velikim in dolgim korakom v svet, svet kulture. Tako bomo z rimskim dopisnikom stopili v rimski muzej Maxxi, v katerem so odprli razstavo Večje od mene – Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije. Korake povezovanja stopajo v Galeriji Photon, ko soočajo po dva ustvarjalca v terminu t.i. »avtorskega dialoga«. Letos je termin »dialoga« postavljen v kontekst natečaja Drugačni svetovi, ki ga vsako leto organizirajo v Galeriji Photon. Pomladno sveže in navdihujoče kot prvi dve novici pa vsekakor ni poškodovanje umetniškega dela z razstave Ko gesta postane dogodek, ki je razpeto na pročelju ljubljanske palače Cukrarna.

Nekaj oddaj Mojstri samospeva bomo v maju posvetili samospevom Franza Liszta. Letos namreč mineva 110 let od njegovega rojstva. Veliko bolj kot po samospevnih delih je skladatelj sicer poznan po svojih virtuoznih klavirskih in orgelskih delih, kljub temu je tudi z njimi dokazal veliko glasbeno nadarjenost in mojstrstvo v komponiranju.
Tri Petrarkove sonete za glas in klavir bosta poustvarila sopranistka Mojca Bitenc Križaj in pianist Nejc Levrenčič.

V današnji oddaji Glasbeni utrip bomo pozornost namenili Slovenskim glasbenim dnevom, ki so v Ljubljani potekali od 14. do 21. aprila. Festival že 35 let omogoča številne priložnosti za izvedbe novih slovenskih del, osrednjo pozornost pa je letos namenil stoletnici začetka delovanja Opere Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru.

Skladatelj György Ligeti se je rodil v Romuniji, bil je Madžar, avstrijski državljan in bil je svetovljan. Njegov opus je presenetljiv. Ustvarjal je od zgodnjih mladeniških let do pozne starosti. Z devetnajstimi leti je bil zrel skladatelj.

Glasbena medigra.

Ameriška pesnica Barbara Guest se je rodila leta 1920 na ameriškem jugu, odraščala v Kaliforniji, večino svojega ustvarjalnega življenja pa je preživela v New Yorku, kjer se je že kot mlada pesnica uveljavila v okviru prve generacije newjorške pesniške šole. V šestdesetih letih ustvarjanja je napisala več kot petnajst pesniških zbirk. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja, leta 1999 tudi medaljo Roberta Frosta za življenjsko delo. Za njeno poezijo so značilni razumna mera abstraktnosti, igrivost, živ, živahen jezik in intelektualizem, prepleten z nadrealizmom. Izbor avtoričine poezije je za Radio Slovenija pripravil in prevedel Tone Škrjanec.

Še drugič s poetično glasbo šestdesetih.

Dvajsetega marca je minilo sto let od Ramovševega rojstva in glasbeniki iz Slovenskega tolkalnega projekta so se ob približujočem se jubileju velikega slovenskega modernista odločili za raziskavo njegovega tolkalskega opusa. Pregledali so partiture, Ramovševe rokopise in v sodelovanju s skladateljevo družino ter starejšo generacijo tolkalcev dopolnili pogled na to zapuščino.

Na sporedu bodo dela: Preludij in fuga za 11 tolkalcev (1952), 3 : 2 za tolkala solo (1964), Transferences za harfo in tolkala (1973), Epizoda za tolkala solo (1974), Clar – Perc za klarinet in tolkalca (1988), Triangulum za solo marimbo (1988) in Vis vim vi superat klavir in štiri tolkalce (1996).

Ob glasbenih izvedbah bomo Ramovšev tolkalni svet spoznavali še ob spominih starejše generacije tolkalcev, ki so tesno sodelovali s skladateljem.

Poslušali bomo glasbo Muhala Richarda Abramsa v novih interpretacijah – to bosta nov posnetek obsežne bigbendovske kompozicije Soundpath s strani naročnikov skladbe, The Warriors Of The Wonderful Sound, pred tem pa bomo Abramsovo glasbo slišali še v predelavi, ki je nastala kot del projekta ansambla Zeitkratzer in pevke Mariam Wallentin.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.