Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

V naslednjih minutah predstavljamo nekaj glasbenih vsebin, ki jim lahko danes prisluhnete na programu Ars. Cikel oddaj Skladatelj tedna ta teden posvečamo Franzu Schubertu. Danes bomo predstavili, kako je jeseni leta 1822 začel pisati skladbo, ki bolj kot katero koli delo iz tega obdobja prikazuje njegovo dozorelo osebnost in izpopolnjen kompozicijski slog, Simfonijo št. 8 v h-molu, »Nedokončano«. Simfonija ima dva stavka, obstajajo pa tudi skice tretjega, Menueta. Zakaj simfonije ni dokončal, še vedno ostaja skrivnost.

Ob 11.05 se začenja nov cikel oddaj projekta B Air, ki jih pripravlja in vodi primarij dr. Igor M. Ravnik, specialist pediatrije. Tokrat se bo o otrokovem vstopu v svet zvoka in glasbe pogovarjal s psihologinjo in psihoterapevtko dr. Katarino Kompan Erzár.

Oddaja Arsove spominčice bo ob 12.05 v znamenju glasbe čeških skladateljev, na sporedu bo cikel Moravskih ljudskih pesmi Bohuslava Martinůja in Simfonija št. 9 v e-molu, Iz novega sveta, Antonina Dvořáka.

V oddaji Po belih in črnih tipkah ob 15h vas vabimo, da prisluhnete glasbi Henrija Herza in Xaverja Scharwenke. Na dela obeh skladateljev na koncertnih odrih ne naletimo pogosto, je pa zato sodobno diskografsko založništvo poskrbelo, da se lahko seznanimo z glasbo obeh. Tako Hertz kot Scharwenka sta bila za življenja slavna koncertna pianista in pedagoga. Glasbo Herza bodo poustvarili pianista Philip Martin, Howard Shelley in Tasmanski simfonični orkester, Sonato za klavir št. 2 v Es-duru Xaverja Scharwenke pa turška pianistka Seta Tanyel.

V oddaji Banchetto musicale ob 17.30 bomo predvajali posnetek koncerta lanskoletnega festivala Seviqc Brežice, na katerem je nastopil hrvaški ansambel Projekt Lazarus. Na program z naslovom Lux musicae Croaticae je uvrstil madrigale Tomasa Cecchinija in motete Ivana Lukačića, Cecchinijevega naslednika v splitski stolnici. Dodal je še duhovne koncerte njunega reškega sodobnika, Vinka Jelića. Ansambel se posveča oživljanju glasbe hrvaških renesančnih in baročnih ustvarjalcev, temu pa prilagaja tudi svojo zasedbo.

V oddaji Za en bokal muzike bomo ob 19.30 slišali ljudske pesmi z vojno tematiko, ki izvirajo iz različnih obdobij, bolj ali manj povezanih z našo preteklostjo.

Iz studia 26 Radia Slovenija bosta lahko ob 20h poslušali 17. koncert v Komornem studiu. Nastopil bo kvintet solistov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Njihov koncert bo v znamenju francoske komorne glasbe 20. stoletja in del za harfo v komornih zasedbah s flavto in z godali: violino, violo in violončelom. Nastopili bodo ugledni komorni glasbeniki, ki so solisti Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: flavtistka Irena Rovtar, violinistka in koncertna mojstrica Kana Matsui, violistka Gea Pantner, prvi violončelist Igor Mitrović in harfistka Sofia Ristić. Posvetili se bodo izvedbam treh komornih del iz bogate francoske glasbene zakladnice – v Komornem studiu bodo prvič predstavili: Sonato za flavto, violo in harfo Clauda Debussyja iz leta 1915, Trio za violino, violončelo in harfo, ki ga je Jacques Ibert (žák ibér) dokončal leta 1944, in Pet sonat Doménica Scarláttija v priredbi Jeana Françaixa (žána franséja) za flavto, violino, violo, violončelo in harfo iz leta 1971. V prenosu koncerta bo na sporedu tudi pogovor urednice prenosa Tjaše Krajnc s snovalko koncerta, harfistko Sofio Ristić.

Glasbeni program ob 23h zaokrožuje oddaja Glasba 20. stoletja, ki jo tokrat namenjamo ameriški glasbeni ustvarjalnosti. V Združenih državah Amerike je umetniška glasba v 20. stoletju prehodila svojo pot dosti bolj umirjeno kot na stari celini, ki so jo ves čas pretresale revolucionarne spremembe na vseh umetniških področjih. Nezavezanost zgodovinskemu napredku in estetskim tokovom preteklih obdobij je ameriškim skladateljem omogočala, da so bili pri komponiranju slogovno neobremenjeni in svobodnejši. V kratkem pregledu bomo poslušali glasbo Henryja Cowella, Louja Harrisona, Mortona Feldmana in Miltona Babbitta.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Jana Putrle Srdić se je uveljavila kot pesnica, ki zna bralcu jasno naslikati tako realistične kot nadrealistične mestne pokrajine. V zbirki iz leta 2014 z naslovom To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje je svojo poetiko razširila in v verzih povezala kulturo, naravo, biotehnologijo in kibernetiko. Še povsem sveža pa je njena lani izdana pesniška zbirka Oko očesu vrana, v kateri nadaljuje svoje posthumanistično pesniško raziskovanje. Povsem nepričakovano je ena njenih zgodnejših pesmi.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Uverture: sporočilnost, zgradba, namen.

Jeseni 1822 je Schubert začel pisati skladbo, ki bolj kot katero koli delo iz tega obdobja prikazuje njegovo dozorelo osebnost in izpopolnjen kompozicijski slog, Simfonijo št. 8 v h-molu, »Nedokončano«. Simfonija ima dva stavka, obstajajo pa tudi skice tretjega, Menueta. Zakaj simfonije ni dokončal, še vedno ostaja skrivnost, verjetno pa je bil sam skladatelj navdušen nad tem, kar je v tej svoji monumentalni skladbi ta čas dosegel.

"Ali človek s poslušanjem le ene vrste glasbe pogojuje ter pojmovno in slogovno zameji svoje zaznavanje? Ali je iz psiholoških raziskav znano, kako morda intenzivno ukvarjanje s klasično glasbo opredeljuje človekov osebnostni in čustveni razvoj?"

Pogovarjali se bomo z dr. Katarino Kompan Erzar, psihologinjo in psihoterapevtko, profesorico in raziskovalko, ki deluje na Teološki fakulteti, na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani in na Pedagoški fakulteti, s svojimi projekti pa je kot pedagoginja, strokovna svetovalka in supervizorka tesno vpeta tudi v dejavnostih širšega socialnega polja.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Room service - zgodbe iz Vzhodne Evrope je naslov esejistične zbirke, v kateri nas avtor Richard Swartz popelje na popotovanje po vzhodni Evropi, kakršna je bila še nedavno. V eseju z naslovom Kjer se Evropa konča, bomo slišali, kako se je nekdanjemu dopisniku stockholmskega dnevnika godilo v Pržemislu, mestu na meji Poljske in Ukrajine.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Vabimo vas, da v današnji oddaji prisluhnete glasbi Henrija Herza in Xaverja Scharwenke. Na dela obeh skladateljev ne naletimo pogosto na koncertnih odrih, je pa zato sodobno diskografsko založništvo poskrbelo, da se lahko seznanimo z glasbo obeh. Spet lahko razmišljamo in polemiziramo o tem, zakaj glasba Herza in Scharwenke ni pogosteje slišana na koncertih oziroma bolj poznana ljubiteljem predvsem klavirske glasbe. Tako Hertz kot Scharwenka sta bila za življenja namreč slavna koncertna pianista in pedagoga. Glasbo Herza bodo poustvarili pianista Philip Martin, Howard Shelley in Tasmanski simfonični orkester, Sonato za klavir št. 2 v Es-duru Xaverja Scharwenke pa turška pianistka Seta Tanyel.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Galerija, gledalec, okvir, kritika, politika, karierni izzivi umetnice, umetnika. Ste opazili, da umetniškega dela nismo niti še omenili? Kako pomembno je vse tisto okoli njega? Kaj pa, ko še tisto zmanjka? Skupinska razstava Naslednjih 21 dni bo ključnih je nastala kot koprodukcija med Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti ter galerijo Škuc, v kateri je na ogled. Z njo odpirajo temo vzpostavljanja umetniškega dela: samega nastanka in vseh dejavnikov, ki ga določajo. Del razstave pa se ukvarja s pogledom od zunaj, kot zapišejo, skozi prizmo retradicionalizacije družbe in političnih pritiskov, ki obsojajo kritično in subverzivno sodobno umetnost. In humor je orodje, ki se v tako absurdnem času izkaže kot edino preostalo. O tem v oddaji Svet kulture. Napovedali bomo tudi prenos koncerta v znamenju francoske komorne glasbe 20. stoletja, ki bo nocoj ob 20.00 na programu ARS in na Arsovi strani na Facebooku: v radijskem studiu 26 bo 17. koncert v Komornem studiu izvedel kvintet solistov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

Katarina Kobal se je začela učiti petja na glasbeni šoli Vič-Rudnik v razredu prof. Barbare Nagode. Leta 2009 se je udeležila mednarodnega tekmovanja »Cogoleto 2009« v Genovi v Italiji in prejela tretjo nagrado. Julija 2009 je imela prvi koncert v Mestnem muzeju v Ljubljani. V istem letu je uspešno opravila sprejemne izpite na konservatoriju v Zürichu in se leto dni izobraževala v razredu prof. F.Gindrauxa. Od leta 2010 do leta 2013 je nadaljevala šolanje petja pri priznanem prof. Scotu Weiru na Zürcherjevi visoki šoli za umetnost in na njej tudi diplomirala. Od aprila 2012 se dodatno izobražuje pri priznani sopranistki Dorothei Bamert-Galli. Oktobra 2012 je bila sprejeta na mojstrski tečaj Mirelle Freni. Junija 2015 je uspešno končala podiplomski študij smeri operno petje (ZHdK) v razredu Yvonne Naef ter dodala še drugega, koncertni nastop (2017). V oddaji boste slišali njeno interpretacijo Svetopisemskih pesmi Antonina Dvoraka, ki jih je januarja izvedla ob spremljavi Irine Milivojević.

Pisatelj in esejist Dušan Merc si je z romanom Črna maska zadal nelahko nalogo – njegov romaneskni junak je namreč Marij Kogoj, glasbeni genij, ki se izgublja v duševnih labirintih. Podnaslov romana je Fragmenti iz življenja Marija Kogoja, zato je nekoliko presenetljivo, da je pisatelj sestavil fragmente v celoto s pomočjo literarnega pripovedovalca. Ali je roman zato izgubil na verjetnosti, je vprašanje za bralko oziroma bralca. Več o odlično napisanem romanu, objavljenem pri Slovenski matici, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Gospe in gospodje, dobrodošli ob spremljanju koncertov festivala Seviqc Brežice 2020!
V vrsti posnetkov, ki jih predvajamo peti teden zapored, se bomo danes ustavili pri zadnjem koncertu lanskega festivala, pri hrvaškem ansamblu Projekt Lazarus. Nastopil je 22. avgusta lani v Hudičevem turnu v Soteski in poslušalce popeljal skozi program z naslovom Lux musicae Croaticae.
Nanj je uvrstil madrigale Tomasa Cecchinija in motete Ivana Lukačića, Cecchinijevega naslednika v splitski stolnici. Dodal pa je še duhovne koncerte njunega reškega sodobnika, Vinka Jelića.
Večer na izbranem prizorišču v Hudičevem turnu je ansambel Projekt Lazarus posvetil 400. obletnici natisa najpomembnejšega spomenika hrvaškega glasbenega baroka, zbirke Sacrae cantiones Ivana Lukačića.

Ansambel Projekt Lazarus smo lani že tretjič zaporedoma slišali na festivalu Seviqc Brežice. Kot vam je, gospe in gospodje, gotovo znano, se posveča oživljanju glasbe hrvaških renesančnih in baročnih ustvarjalcev, temu pa prilagaja tudi svojo zasedbo.
Na lanskem festivalu so muzicirali sopranistka Daniela Perosa, basist Robert Palić
in umetniški vodja Franjo Bilić na portativu.

Glasbena medigra

Ljudje se z Zemlje selijo na Nezemljo. Utopija? Antiutopija? Kratko zgodbo z naslovom Odhod, ki ni brez tesnobnosti, je napisala Ksenija Čuić Bratina.

Leta 1978 je eno izmed tematskih radijskih oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi na temo vojaških ljudskih pesmi pripravil Marko Terseglav. Dopolnjen izbor pesmi, ki jih je predstavil v takratni oddaji, bomo tokrat slišali v oddaji Za en bokal muzike. Naše ljudske pesmi z vojno tematiko izvirajo iz različnih obdobij, bolj ali manj povezanih z našo preteklostjo …

Koncert kvinteta solistov Simfonikov RTV Slovenija
V studiu 26 bo nastopil kvintet s harfo, v katerem igrajo solisti Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
17. koncert v Komornem studiu bo v znamenju francoske komorne glasbe 20. stoletja in del za harfo v komornih zasedbah s flavto in godali: violino, violo in violončelom. Nastopili bodo ugledni komorni glasbeniki, ki so redni člani in solisti Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: to so flavtistka Irena Rovtar, violinistka in koncertna mojstrica Kana Matsui, violistka Gea Pantner, violončelist Igor Mitrović in harfistka Sofia Ristić. Posvetili se bodo izvedbam treh komornih del iz bogate francoske glasbene zakladnice, v Komornem studiu bodo prvič predstavili: Sonato za flavto, violo in harfo Clauda Debussyja, Trio za violino, violončelo in harfo Jacquesa Iberta in Pet Scarlattijevih sonat za flavto, violino, violo, violončelo in harfo Jeana Françaixa. V prenosu koncerta poslušajte tudi pogovor s snovalko koncerta, harfistko Sofio Ristić, urednica prenosa koncerta je Tjaša Krajnc.

Gre za izrazito angažirano delo, ki skuša prikazati zapletene eksistencialne, moralne in politične probleme v času, ko se je zgodil padec komunističnih režimov v Evropi. Stekleni stolp je fabula o padlem samodržcu, ki je postal žrtev svojega lastnega represivnega režima, in o njegovem osebnem zdravniku, žrtvi v padlem in tudi v novem režimu. Njun konfliktni diskurz je nenehno iskanje odgovorov na usodna vprašanja o človekovi mejni situaciji med življenjem in smrtjo.

Režiserka Irena Glonar
Dramaturg Pavel Lužan
Tonski mojster Jure Culiberg
Komponist Jani Golob
Violinistka Monika Skalar
Tehnični asistent Sandi Zgonc
Asistentka režije Alenka Grajžar

Zdravnik Boris Cavazza\t\t\t
Diktator Jurij Souček
Načelnik štaba Branko Grubar\t\t
Poveljnik straže Pavle Ravnohrib
Stražar v taborišču Vojko Zidar\t
Provokator po zvočniku Dare Valič
Pevka Katja Levstik\t\t\t
Pevec Gojmir Lešnjak
Množica Gojmir Lešnjak, Roman Končar, Zvone Hribar,
Stanislava Bonisegna in Maja Sever

Traja 49:10
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija v juniju 1991.

Oddajo Glasba 20. stoletja tokrat namenjamo glasbi, ki je nastala v Združenih državah Amerike. Umetniška glasba je v Združenih državah v 20. stoletju prehodila svojo pot, dosti bolj umirjeno kot na stari celini, ki so jo ves čas pretresale revolucionarne spremembe na vseh umetniških področjih. Nezavezanost zgodovinskemu napredku in estetskim tokovom preteklih obdobij je ameriškim skladateljem omogočala, da so bili pri komponiranju slogovno neobremenjeni in svobodnejši.
V kratkem pregledu ameriške glasbene ustvarjalnosti v 20. stoletju bomo poslušali glasbo Henryja Cowella, Louja Harrisona, Mortona Feldmana in Miltona Babbitta.