Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov in osrednjih glasbenih vsebin današnjega dne na programu ARS.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesmi o majskem cvetju

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Kraljica Elizabeta je imela v lasti italijansko glasbilo, ki ga je leta 1594 izdelal beneški mojster Giovanni Antonio Baffo in ga danes hranijo v Narodni umetnostni knjižnici v Londonu. Majhni virginali so bolje ustrezali damam kakor lutnje. V Elizabetinem času je v Angliji delovala vrsta skladateljev, ki so se izkazali z glasbo za instrumente s tipkami in jih danes imenujemo virginalisti.

V živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.

Sergej Sergejevič Prokofjev je bil eden tistih glasbenih ustvarjalcev, ki jim je uspela umetniška sinteza klasičnega izročila in novosti. Mnoge njegove kompozicije so postale železni repertoar koncertov klasične glasbe, današnji čas pa še vedno odkriva tudi nekatera dela, kot so na primer njegove zgodnje neizvedene ali le nekajkrat uprizorjene opere, ki jih po stoletju od nastanka poskuša oživiti in ovrednotiti. V svojem kompozicijskem snovanju je skladatelj dajal prednost klasicističnim elementom, ki jih je nadgrajeval z lastno inovacijo, izvirno ritmiko, liriko in elementi groteske.

V okviru oddaj ob 30. obletnici osamosvojitve danes ponavljamo oddajo o nastanku Manevrske strukture Narodne zaščite. Neposredni povod zanjo je bil ukaz tedanjega Republiškega štaba Teritorialne obrambe o premestitvi orožja Teritorialne obrambe v skladišča pod nadzor Jugoslovanske ljudske armade, katere vrh je to zahteval. To se je zgodilo 15. maja 1990, le dva dni pred prisego nove slovenske Demosove vlade, ki se je odkrito zavzemala za osamosvojitev. Namen JLA je bil razorožiti TO kot oboroženo silo slovenskega naroda. Temu so se uprli mnogi občinski sekretariati za Ljudsko obrambo in skupaj z organi za notranje zadeve začeli oblikovati sprva tajno in neformalno obrambno mrežo – Manevrsko strukturo narodne zaščite. Njen načelnik je bil tedaj rezervni stotnik Tone Krkovič, ki je sogovornik v oddaji.

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Trinajsta simfonija Dmitrija Šostakoviča, podnaslovljena "Babin Jar", je eno izmed del, ki si ga sovjetske oblasti niso upale prepovedati - leta 1962, ko je bila simfonija dokončana, je bil Stalin že devet let mrtev. Je pa simfonija sprožila jezo oblasti, ker je pesem Babin Jar aluzija na Bia?ystok, mesto današnje Poljske in sedež pogroma, ki so ga zagrešili Rusi leta 1906; sklicuje se na kapitana Dreyfusa in Anne Frank, še dve žrtvi antisemitizma. Simfonija se torej dotika občutljive točke: antisemitizma, ki ga solo glas in refren v partituri izrecno obravnavata. Boleče in izrecno se simfonija nanaša na sotesko Babin Jar nedaleč od Kijeva, kjer je bilo pokopanih na tisoče ustreljenih Judov. Simfonijo bomo doživeli na posnetku, nastalem na koncertu 15. januarja na Francoskem radiu v Parizu. V prvem delu pa nam bo francoska premiera Koncerta za rog in orkester Hansa Abrahamsena omogočala boljše razumevanje vesolja skladatelja, ki ne zanika dediščine 19. stoletja.

Vam postavljanje vejic povzroča preglavice? Center za jezikovne vire in tehnologije je predstavil spletno orodje za samodejno vstavljanje vejic, ki uporablja globoke nevronske mreže. Z avtorjem, magistrskim študentom računalništva in informatike na UL FRI Martinom Božičem in mentorjem projekta, rednim profesorjem na UL FRI, ki se ukvarja s področji umetne inteligence, strojnim učenjem in obdelavo naravnega jezika, dr. Markom Robnikom Šikonjo preverjamo, kaj v resnici globoka nevronska mreža »ve« o vejicah. Pravilno jih postavi v 94 odstotkih primerov.

Iacobus Gallus, Cipriano de Rore in Jacobus Clemens: opusi naštetih skladateljev bodo zveneli v današnji oddaji z Zborom Slovenske filharmonije pod vodstvom belgijskega strokovnjaka za renesančno glasbo, Paula van Nevla.
Posnetek je nastal 24. februarja, leta 2019 v Slovenski filharmoniji, na koncertu za vokalni abonma.

Glasbena medigra

Slovenski zgodovinar in pisatelj Ivan Jan je od leta 1941 sodeloval v NOB in bil po vojni oficir JLA. Na radiu je dolga leta urejal oddajo Še pomnite, tovariši in se ob tem posvečal zgodovinopisju in pisanju. Pisati je začel razmeroma pozno in predvsem o dogodkih med drugo svetovno vojno. Poleg dokumentarističnih del, kot so Dražgoška bitka, Kokrški odred, Odstrte zavese in druge knjige, je napisal tudi roman Mrtvi ne lažejo in zbirko dvaintridesetih zgodbic z naslovom Med ognji - zgodbe iz vojnih dni. Eno izmed njih je naslovil Človeški pogled.

V prvem dejanju muzikala Notredamski zvonar smo spoznali arhidiakona Frolla, zaročenega poveljnika kraljevih lokostrelcev Phoebusa in iznakaženega notredamskega zvonarja Quasimoda. Tri like srednjeveškega Pariza, ki so zaljubljeni v ciganko Esmeraldo.
1. dejanje je sklenila Esmeraldina zla slutnja in njena molitev, 2. dejanje pa se začenja s pogovorom Frolla in (pesnika) Gringoirja o znanstvenih odkritjih v Firencah, ki bodo za vedno spremenila svet. Srednji vek se umika renesansi.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Greguerías so nenavadne sentence, poetično humorne oznake, ki jih je v prvi polovici prejšnjega stoletja o stvareh in pojavih okrog sebe vrsto let pisal španski književnik Ramón Gómez de la Serna. Oznako je izumil sam de la Serna, v oddajo pa je njen avtor Aleš Berger, ki je hkrati poslovenil sentence, uvrstil tudi odlomke iz uvoda k de la Sernovim Greguerías.
Interpretirajo: Pia Zemljič, Marko Mandić in Primož Pirnat.
Napovedovalca: Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina.
Ton in montaža: Urban Gruden.
Režija Igor Likar.
Urednik: Matej Juh.

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.