Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled osrednjih današnjih glasbenih oddaj na programu Ars.
Izpostavljamo:
- Musica sacra: Sveta Trojica v pesmi in besedi
- Evroradijski koncert: Brahmsovi 2. in 4. simfonija
- Arsove spominčice: Brahms in Respighi
- Glasbeni portret: Slavko Osterc

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Verska svoboda je preizkusni kamen vseh pravic, poudarjajo številni strokovnjaki. Samostojna Slovenija je na tem področju naredila pomembne korake za njeno uveljavljanje v javnem življenju. Cerkve in verske skupnosti pa opozarjajo na še odprta vprašanja s področja zagotavljanja verske svobode. V Katoliški cerkvi na Slovenskem si želijo drugačnih rešitev na področjih financiranja verskih uslužbencev, verskega pouka v vzgoji in izobraževanju ter pri skrbi za kulturno dediščino. Za Islamsko skupnost v Sloveniji je nesprejemljivo, da v vojaškem vikariatu ni muslimanskega duhovnika, ki bi zagotavljal duhovno oskrbo vojakom. Muslimanski verniki težko uresničujejo pravico do duhovne oskrbe v bolnišnicah, policiji, domovih za starejše in zaporih, še opozarjajo v Islamski skupnosti.
Vlada je pred dnevi ustanovila svet za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo, zdaj si takega dialoga z vlado želijo tudi v drugih cerkvah in verskih skupnostih. Vlada je namreč decembra lani razpustila urad za verske skupnosti.

Kot Sveti Duh in binkošti je tudi Sveta Trojica, katere praznik je v Katoliški cerkvi nedeljo po binkoštih, umetnikom pomenila močan vzgib za ustvarjanje. Že véliki Johann Sebastian Bach je skozi tonsko simboliko v svoja dela večkrat vpletal tri božje osebe: Boga Očeta je navadno upodobil majestetično, z veličastnimi fugami, Boga Sina je s povsem drugačno glasbo predstavil kot tolažnika vsega sveta, Boga Svetega Duha pa kot duha svobode, ki veje, kjer hoče, lahkotnega, kot veter.

Iz župnijske cerkve sv. Martina v Kamnici pri Mariboru na nedeljo Svete Trojice neposredno prenašamo sveto mašo, ki jo daruje župnik Jože Povh. Poje Terezija Potočnik, na orglah pa jo spremlja David Zinrajh.

V oddaji Evroradijski koncert bomo predvajali drugo in četrto simfonijo Johannesa Brahmsa v izvedbi Simfoničnega orkestra italijanske radiotelevizije, ki je pod dirigentskim vodstvom Danieleja Gattija nastopil 18. aprila v Avditoriju Artura Toscaninija v Torinu.
Brahms si je za vzornike izbral Beethovna, Bacha in Palestrino. Z Beethovnom sta si sorodna v tem, da sta oba prevzemala lirične in romantične impulze iz sočasnega glasbenega sveta ter jih prenašala v simfonično obliko. Brahms je na zunaj zavračal radikalne inovacije Berlioza, Liszta in Wagnerja. Tako je v svojih delih ohranjal klasični načrt štirih stavkov, pri tem je prvi napisan v strogi sonatni obliki. Bil je tudi izjemno natančen pri orkestriranju svojih del in si je nadvse prizadeval, da bi instrumenti bili nosilci glasbenih idej in ne samo zvočnih efektov brez glasbene vsebine.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na zadnjem obisku v kavarni Vesolje bomo prisluhnili svobodnemu novinarju, ki je odkril povezavo med narodom, praznino in frizerji. Tokratno besedilo je izrazito dvoravninsko, saj Fouad Laroui v njem smeši tudi ustaljene jezikovne in pripovedne oblike.

Prenos slovesne umestitve novega celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža iz cerkve sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu.

Nocoj bodo v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki drugič podelili Cankarjevo nagrado; leta 2019 so jo ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU – kot poklon velikemu književniku in kot priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku, izdano v knjižni obliki. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Žirija, ki jo sestavljajo Matej Bogataj, Ana Geršak, Niko Grafenauer, Darja Pavlič in Ivan Verč, je že aprila izbrala štiri nominirance - letos so to samo romani: Luknje Andreja Blatnika, Škrbine Gašperja Kralja, Pripovedovalec Mirane Likar in Naj me kdo zbudi Lucije Stepančič.

V tokratni oddaji pripravljamo portretno skicirko novega celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža, biblicista, dolgoletnega predstojnika Katedre za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti. Je eden najprodornejših oznanjevalcev Božje besede na Slovenskem. Zanj je Sveto pismo temeljni učbenik življenja.

Alma Sodnik je bila filozofinja, doktorica znanosti, prva univerzitetna profesorica filozofije in prva dekanja Filozofske fakultete v Ljubljani. Študirala je v Ljubljani in na Dunaju, se izpopolnjevala v Rimu, Milanu, Parizu, na Dunaju in v Gradcu. V biografskem leksikonu preberemo: »Sodnikova je pri nas prva podrobno prikazovala zgodovinski razvoj filozofskih problemov od začetka antike do vključno Kanta z vplivom na Hegla ter v vrsti monografskih razprav obravnavala filozofsko teorijo ter pomen posameznih mislecev.«
Alma Sodnik se je rodila leta 1896, umrla je leta 1965. Bila je teta skladatelja, dirigenta, trobentača, zdravnika Urbana Kodra. Z njim se je poročila Helena Koder, scenaristka, režiserka, zadnje čase pa tudi esejistka – pravkar je že drugič zmagala na natečaju revije Sodobnost. Almo Sodnik je zato dobro poznala, saj se je z njo veliko družila in napisala spominsko besedilo z naslovom: Za Almo.
Besedilo interpretira dramska igralka Ana Urbanc.

Ob 120. obletnici rojstva Antona Vodnika, umetnostnega zgodovinarja, esejista in pesnika, smo za oddajo izbrali nekaj pesmi iz pesniške zbirke Glas tišine. Vodnik, ki je preminul leta 1965, se je v zgodovino slovenske literature zapisal kot eden vodilnih predstavnikov katoliškega ekspresionizma. Izbrane Vodnikove pesmi posegajo po motivih ljubezni, smrti in pesnjenja. Interpretira jih Domen Valič.

Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, oddajo Glasbeni portret posvečamo skladatelju Slavku Ostercu, enemu vodilnih glasbenih ustvarjalcev slovenske glasbe 20. stoletja, ki je pripadal skladateljski šoli korenitega glasbenega modernizma. Dosledno je zastopal načela absolutne kromatičnosti, atonalnosti in atematičnosti. Bil je navdušen zagovornik konstruktivizma in četrtstopenjske glasbe po vzoru Aloisa Habe, razvil pa je avtorski skladateljski slog z ekspresionističnimi značilnostmi.

David Diop, štiriinpetdesetletni francosko-senegalski pisatelj in profesor je pritegnil pozornost komisije za Goncourtovo nagrado in javnosti z romanom Več kot brat (prevod Janina Kos, Mladinska knjiga). Za svojega lavreata so ga izbrali francoski srednješolci, potem še slovenski študenti francoščine na filozofski fakulteti. V romanu Več kot brat se Diop posveča literarno nepoznani tematiki: udeležbi temnopoltih vojakov iz francoskih kolonij v zahodni Afriki na strani francoskih bojnih sil. Prvoosebni pripovedovalec Alfa Ndiaye se znajde v bojnih vrstah skupaj s svojim najboljšim prijateljem iz otroštva Madembo Diopom. Bralec vstopi v miselni svet glavnega junaka in v njegovo stisko, ko je njemu najbližji človek hudo ranjen. David Diop se ukvarja ne le s prikazovanjem absurdnosti vojne in zapovedanega nasilja, ampak tudi s temo kolonializma in evtanazije. Besedila Davida Diopa interpretira dramski igralec Gregor Zorc.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Zbirka Solzice je prevedena v številne jezike. Njena vsebina ima res splošno človeško veljavo. Ena izmed takih črtic je tudi pripoved Potolčeni kramoh. Potolčeni kramoh, droben deček, sirota z belimi lasmi, belimi obrvmi, belo kožo in velikokrat oblečen v belo. Zaradi svojega videza je večkrat tarča posmeha. Beseda kramoh pomeni nekaj žaljivega, tujega, nekaj, kar bi utegnilo biti povezano s hudobnim duhom. Črtico je tankočutno interpretirala Štefka Drolc za Radio Trst A.