Pregovor: »Voda še za čevelj ni dobra«, je v sodobnem času že presežen, saj postaja voda ključna dobrina za prihodnost človeštva. Pobudniki referenduma za pitno vodo pravijo, da je naša voda  zrcalo naše prihodnosti. Na nočni obisk prihaja veteran okoljskega aktivizma pri nas in predsednik društva Eko krog Uroš Macerl, ki je prepričan, da se morajo ljudje v lokalnem okolju sami organizirati in začeti reševati probleme. Ali nas lahko dejstvo, da je Slovenija bogata z vodnimi viri, nevarno uspava? Zakaj mora na področju ekologije civilna družba opravljati delo, ki bi ga sicer morala država? Mar res pet minut po volitvah vajeti prevzame kapital? V noči s sobote na nedeljo se bo na Prvem z Urošem Macerlom pogovarjal Bojan Leskovec.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Današnje obhajanje nedelje Svete Trojice nas ponovno sooča s kompleksnostjo vprašanja: Kdo je naš Bog in kakšen je? Nekako težko je razumeti in celo sprejeti, da je Bog trojstven in eden. Da so tri Božje osebe, pa je to vendar en sam Bog. Nekako se zdi, da ni logike. In se zato počutimo lahko precej nelagodno oziroma se pogosto najraje izognemo kakršnemu koli premišljevanju in razmišljanju o tem.
Božja beseda, ki nas danes nagovarja pri bogoslužju, nam v Matejevem evangeliju prinaša Jezusovo naročilo učencem: »Pojdite torej in poučujte vse narode. Krščujte jih v imenu Očeta in Sin in Svetega Duha.« To pomeni, da smo s krstom potopljeni v odnos teh treh Božjih oseb. Apostol Pavel v Pismu Rimljanom namreč pravi, da smo s krstom »prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: 'Aba, Oče!'« In tudi, da smo s tem postali dediči pri Bogu in sodediči s Kristusom.
Stvar je v osnovi precej preprosta: ko na primer mož in žena, ki že imata svoje otroke, še posvojita enega otroka, bo nekoč ob dedovanju premoženja ta posvojenec enakopraven dedič kot vsi preostali, ki so krvni otroci. Ko torej apostol Pavel za nas pravi, da smo Božji posinovljenci in sodediči s Kristusom, nas želi spomniti na to: Bog Oče neskončno ljubi svojega Sina. Ta Sin – Jezus Kristus tako močno ljubi svojega Očeta, da je zaradi te ljubezni bil pripravljen postati človek, da bi ljudem razodel, s kako veliko ljubeznijo Bog Oče ljubi ljudi. Ko se po vstajenju od mrtvih in vnebohodu Sin vrne v bivanje k Očetu, pošlje Svetega Duha, ki je vez ljubezni in je dana vsem, ki so krščeni. Kdor torej prejme krst, bi lahko rekli, da s tem postane Božji sin oziroma hči – Božji posvojenec. Za posvojence pa smo rekli, da so enakopravni dediči. Če torej s krstom postanemo Božji posinovljenci, »posvojenci«, kaj je potem tista dediščina, ki nam pripada? Najprej je to ljubeč odnos, s katerim Bog Oče ljubi svojega Sina. Tega ljubečega odnosa je deležen vsak, ki je prejel krst. Končna dediščina, ki je bomo deležni, pa je, da bomo v tej ljubezni večno živeli. Bivali bomo v razmerju, ki tri Božje osebe z ljubeznijo povezuje tako močno, da so en sam Bog. To je tisto najgloblje hrepenenje, ki ga vsak nosi v srcu: da bi bil zares sprejet, spoštovan in ljubljen tak, kakršen sem. Da bi vedel in občutil, da sem vreden in dober zato, ker sem. Ker sem ljubljen.

Bojan Leskovec se je prejšnji teden odpravil v Bojance, tokrat pa se Marko Rozman odpravlja v Markovce. V Občini, ki zajema devet vasi, živi več kot 4.200 ljudi. V letih pred nastankom občine in desetletju po tem se je zgodil pravi razcvet mnogih dejavnosti. Kot boste slišali v nadaljevanju, občino bogati izjemna etnografska dediščina. Govorimo o območju države, od koder izvirajo Kurenti in največje pustne zabave. Napotki tokrat v Markovcih.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V Sedmi strani predstavljamo sedmi roman turške avtorice Elif Shafak z naslovom 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu. Zakaj tak naslov? Ker je zgodba literarnega dela utemeljena na tezi, da človekova zavest po fizični smrti še nekaj minut vztraja pri življenju, in je torej roman napisan iz perspektive posthumne zavesti glavnega lika. Pred mikrofon je Darja Pograjc tokrat povabila kolegico oziroma sodelavko z druge strani Kolodvorske ulice – novinarko in strastno bralko Barbaro Vidmajer.

Začelo se je tako, da je Anjo našel urar Sebastijan, jo odnesel na policijo, od tam pa jo je policist Želimir pospremil k drugim sirotam v Dom. Ko Anja odrašča, se poskuša vedno bolj približati najzgodnejšim spominom, da bi odkrila okoliščine svojega rojstva, in zdi se, da se je resnici že zelo približala. A Petrovo in Anjino odraščanje je še naprej zahtevno. Včasih jima pomagajo sanjarjenja, včasih naključni dogodki in predvsem odrasli ? s svojo odkritostjo in z dobro voljo. Tudi v zadnjem delu nadaljevanke se prepletajo domišljija in resničnost, mestno okolje in podeželje, dekliški in fantovski pogled na svet … Kljub včasih kar hudim nasprotjem se zgodba hrvaške mladinske pisateljice srečno konča: Anja in Peter sta pripravljena na vse, kar ju v življenju še čaka.

Radijska priredba romana: Milka Lužnik Pohar
Režija: Jože Valentič
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar

Pripovedovalca: Boris Juh in Mojca Ribič
Anja: Lili Mišmaš
Peter: David Kladnik
Policist Želimir: Marjan Hlastec
Urar Sebastijan: Božo Vovk
Petrova mama: Milena Grm
Petrov oče: Ivan Rupnik
Petrova babica: Alenka Svetel
Deček Zvonko: Andrej Laharnar

Traja 40'45
Produkcija Radia Slovenija 1987 v okviru niza
oddaj Počitniško popotovanje od strani do strani.

V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.


Tokrat z: nekdanjim Pihalnim ansamblom Avsenik; Mengeško godbo; Pihalnim orkestrom Bežigrad; Delavsko pihalno godbo Trbovlje in Papirniškim pihalnim orkestrom Bežigrad.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Tokratna oddaja Od setve do žetve ob koncu Tedna gozdov je posvečena gozdovom. Slovenski gozdovi so v dobrem stanju. Načrtno gospodarjenje z gozdovi ima bogato tradicijo, »slovenska gozdarska šola« je po svetu poznana kot ena izmed utemeljiteljic trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. V letošnjem letu poteka proces obnove 10-letnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov. O tem s predstavniki gozdarskih institucij v začetku oddaje. V luči podnebnih sprememb predstavljamo tudi pomen genetskega gozdnega monitoringa pri obnovi gozdov. Na Dolenjskem smo obiskali kmetijo Medved, ki ima v lasti 40 hektarov gozdov, večino zaslužka pa jim prinese dopolnilna dejavnost oglarjenje.

Če sredi poletja naletite na plezalce, ki v skalnih previsih plezajo z derezami na nogah in s cepini v rokah, ni nič narobe ne z vami ne z njimi. Kar počnejo, je ena izmed najmlajših vej plezanja, imenovana orodno plezanje ali po angleško 'dry tooling'. Gre za zelo atraktivno in zelo naporno početje, ki ima tudi pri nas vedno več ljubiteljev in celo tekmovalce, ki nas v tej disciplini zastopajo na evropskih prvenstvih. Privežite se na vrv, v nedeljski reportaži z njimi pleza Jure K. Čokl.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako nedeljo ob 16.30 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Eden ključnih ciljev nacistične okupacije leta 1941 sta bila izbris slovenskega naroda kot etnične enote in sprostitev poselitvenega ozemlja za nemške koloniste, ki naj bi »s plugom in mečem« pomenili utrjen branik začasne južne meje tretjega rajha. Nacisti so se tega načrta lotili najprej na Spodnjem Štajerskem, Gorenjskem in Koroškem, kjer so po vnaprej pripravljenih seznamih kmalu zbrali prve skupine ljudi, namenjenih v izgnanstvo. Med njimi so bili najbolj zavedni in v preteklosti najbolj domoljubno izpostavljeni ljudje – učitelji, podjetniki, uradniki, duhovniki in drugi, ki so pomenili »slovensko motnjo« v razvijajočem se nemškem projektu bodoče etnične čistosti. Na izpraznjena območja v Posavju so naselili kočevske Nemce, na Koroškem in delno tudi Štajerskem pa Nemce iz Kanalske doline in Južne Tirolske. Iz posebnih preselitvenih centrov v večjih slovenskih krajih so izgnance pošiljali predvsem v delovna taborišča v Nemčijo ter Srbijo, kjer so živeli pri domačinih, v mestih pa v kolonijah. Večje preselitveno taborišče je bilo tudi v Rajhenburgu, današnji Brestanici blizu Krškega. Skozenj je šlo v izgnanstvo v Srbijo, Bosno, na Hrvaško in v Nemčijo okoli 45.000 Slovencev, večinoma prebivalcev Posavja in Obsotelja. Prav na brestaniškem gradu so pred tridesetimi leti razglasili »dan slovenskih izgnancev« v spomin na 7. junij 1941, ko je iz Slovenske Bistrice odpeljal prvi transport izgnancev v Srbijo, ter na trpljenje in gorje, ki ga je v letih od 1941 do 1945 doživljalo okoli 80.000 izgnancev in 17.000 tistih, ki so se pred izgonom rešili na drugo zasedbeno območje. Oddajo Sledi časa je pripravil Stane Kocutar.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Svojeglavi fantek – kralj – pogreša crkljanje in pravljice za lahko noč …
Pripoveduje: Matej Puc.
Napisala: Nina Mav Hrovat.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2018.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom je aktualna govorno-glasbena oddaja, ki predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega področja v Sloveniji in onkraj meje. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore z gosti, je v rokah voditelja – Braneta Rončela – in je zelo široko zasnovan. Med drugim odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe z različnih koncev sveta. Pop, rok, funk, R in B, bluz, reggae, afriška urbana glasba, salsa in drugi ritmi polnijo nedeljske večere na Prvem. Brane Rončel vabi k poslušanju vsako nedeljo od 20.00 do 22.00.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Ob 120. obletnici rojstva Antona Vodnika, umetnostnega zgodovinarja, esejista in pesnika, smo za oddajo izbrali nekaj pesmi iz pesniške zbirke Glas tišine. Vodnik, ki je umrl leta 1965, se je v zgodovino slovenske literature zapisal kot eden vodilnih predstavnikov katoliškega ekspresionizma. Izbrane Vodnikove pesmi posegajo po motivih ljubezni, smrti in pesnjenja. Interpretira jih Domen Valič.

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.