Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Umberto Saba, italijanski pesnik, se je rodil leta 1883 kot Umberto Poli v Trstu, umrl je leta 1957 v Gorici. V njegovem opusu najdemo tudi pesem Usmiljeni ptičeslovec. Kakšne misli se podijo po glavi ptičeslovcu ob najdenem goliču? Pesem je prevedel Matej Venier, interpretira jo dramski igralec Milan Štefe.

Sklepni, tretji del Glasbene jutranjice začenjamo s skladbo Tožba ali deklica in slavec iz klavirske suite Goyescas Enriqueja Granadosa, ki jo bo pri klavirju predstavil legendarni Arthur Rubinstein. Nato bosta na vrsti Dve skladbi za mali orkester, ki ju je v duhu impresionizma zložil Frederick Delius, sledila bo prava glasbena redkost, obsežni Klavirski kvintet v Des-duru nizozemskega skladatelja Dirka Schäferja, za njim pa se bodo zvrstili še Koncert za flavto in orkester Gordona Jacoba, živahna plesna Tarantela za flavto, klarinet in klavir Camilla Saint-Saënsa in suita iz baleta El Amor Brujo (Ljubezen čarovnica) Manuela de Falle, ki nas bo ob koncu Glasbene jutranjice popeljala na skrajni jug Pirenejskega polotoka.

"Skladatelj Franz Schubert je umrl 19. novembra 1828. Star je bil 31 let. Na njegovem nagrobniku sredi währingskega pokopališča v predmestju Dunaja, kjer so leto prej pokopali Ludwiga van Beethovna, so bile vklesane besede pesnika in dramatika Franza Grillparzerja: "Tukaj je umetnost pokopala dragocen zaklad, a hkrati še večje upe."
Besede, ki so od takrat pa do danes vzdignile že veliko prahu, kažejo na žalostno zmotna mnenja tako številnih častilcev njegove glasbe kot celo nekaterih njegovih sodobnikov. Schubert je bil oziroma je najbrž še danes v zavesti številnih sanjavi trpin, ki ni zagotovo vedel, kaj naj stori s svojim božanskim glasbenim darom, neskončnim vrelcem melodij in harmonskih širjav.
Priznana mu je iskrenost, brez trohice nastopaštva, in tista tiha bolečina, ki odzvanja tudi sredi elegantnih Nemških plesov ali Polonez. Njegova dela so bila velikokrat razumljena kot prijetna, ljubka, napisana z lahkoto.
V oddajah tega tedna bomo skušali pokazati, da je bil Schubert veliko več od povedanega. Raznovrsten skladatelj, predvsem pa globok umetnik, eden najčistejših glasbenih genijev v zgodovini."

Z razpravami o prihodnosti svobode in pisateljih v akciji se je v četrtek v organizaciji slovenskega centra PEN na Bledu začelo mednarodno srečanje pisateljev. Pred skorajšnim začetkom gledališkega festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru je prijetno presenetila novica o letošnji prejemnici "prstana", na Danskem rojeni igralki Mestnega gledališča ljubljanskega Jette Ostan Vejrup. Nagrajenec letošnje Vilenice je avstrijski pisatelj Josef Winkler, sredi tedna pa so podelili tudi Plečnikova odličja za arhitekturo. Pogovarjali smo se z arhitektko, gledališko scenografko in režiserko Meto Hočevar, prejemnico Župančičeve nagrade mesta Ljubljane za življenjsko delo. V okviru festivala Mesto žensk se začenja Festival WoW-women on women - ženske o ženskah, ki bo trajal skoraj ves mesec (do 25. 6.). Muzej novejše zgodovine Slovenije pa je odprl razstavo ob 30. obletnici ustanovitve države Republike Slovenije.

ALEKSANDER GLAZUNOV: KONCERT V A-MOLU ZA VIOLINO IN ORKESTER, OP. 82
Violina: STEFAN MILENKOVIĆ
Orkester: SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA
Dirigent: EN SHAO


GEORGES BIZET: SIMFONIJA ŠT. 1 V C-DURU
Orkester: SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA
Dirigent: ANTON NANUT

V tem tednu odpira vrata nov muzej, kot ga pri nas še ni bilo. V srcu glavnega mesta bodo kmalu odprli Bankarium, Muzej bančništva Slovenije. V njem bomo izvedeli mnogo o preteklosti bank od začetka 19. stoletja naprej, ko so na Kranjskem odprli prvo bančno ustanovo. Ali bomo izvedeli kaj več tudi o naravi samega denarja, boste izvedeli po našem obisku, za predpripravo pa vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z ekonomistko, magistrico Marjano Kos o preprostem vprašanju: kaj je denar? In, ali vemo, na podlagi česa ga banke "izdelujejo"?

V oddaji Ženske v svetu glasbe tokrat poslušajte muziciranje britanske violončelistke Natalie Clein v komorni glasbi. Violončelistka je študirala na Kraljevem kolidžu za glasbo, študij pa je nadaljevala pri profesorju Heinrichu Schiffu na Dunaju. Natalie Clein izvaja številne koncerte kot solistka z orkestri po Združenem kraljestvu in drugih evropskih državah, v Kanadi in Združenih državah Amerike, igra v duetih s pianisti in poučuje na Kraljevem kolidžu za glasbo v Londonu. Redno sodeluje s sodobnimi skladatelji in je umetniška vodja festivala komorne glasbe v Purbecku v Dorsetu. Devetnajstega aprila 2016 je z norveškim pianistom Christianom Ihlejem Hadlandom nastopila v dvorani Union v Mariboru, ki je bil njen prvi koncert v Sloveniji. Glasbenica je izrazito predana izvajanju komorne glasbe in recitalov. V oddaji poslušajte Vokalizo, op. 34, št. 14, ruskega skladatelja Sergeja Rahmaninova, ki jo bo Natalie Clein izvedla s pianistom Charlesom Ownom. Predstavila bo tudi štiri izmed Devetih Epigramov za dva instrumenta in Sonatino za violončelo in klavir madžarskega skladatelja Zoltana Kodalya, ki jih je posnela s pianistom Julianom Drakom. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi drugi del pogovora z violončelistko Natalie Clein.

Srečal sem dijaka, ki je govoril, da bi učiteljico poslal na Goli otok, ker mu je dala slabo oceno. Ko sem ga vprašal, ali si predstavlja, kaj je Goli otok, mi je odgovoril, da je to nekakšen otok, kamor se je pošiljalo slabe ljudi. Nekateri politiki in del javnosti pa vidijo v Golem otoku celo rešitev za korupcijo, kar kaže na popolno nedelovanje pravosodnega sistema na Hrvaškem, je povedal hrvaški zgodovinar Martin Previšić.

Kako se spominjamo Golega otoka in zakaj ga ne smemo pozabiti? Odgovorom na ti vprašanji se posvečata nedavno izdani deli: pri Mladinski knjigi je izšel prevod obsežne monografije Zgodovina Golega otoka zgodovinarja Martina Previšića, pri Inštitutu Nove revije pa zbornik Goli otok po sedemdesetih letih. Gosta oddaje sta avtor monografije Martin Previšić ter etnolog in kulturni antropolog Božidar Jezernik, eden izmed avtorjev prispevkov v omenjenem zborniku, avtor študij o življenju v koncentracijskih taboriščih, med drugim tudi knjige Goli otok – Titov gulag.

Canadian Brass neprekinjeno poustvarja že vse od daljnega leta 1970, ko ga je v Torontu ustanovilo pet izjemnih trobilcev iz Kanade in Združenih držav Amerike. V petih desetletjih poustvarjanja in ustvarjanja je zasedba izdala več kot 130 nosilcev zvoka ali slike, njena zasebna knjižnica pa šteje približno 600 izvirnih del in aranžmajev, zloženih posebej za Canadian Brass. Danes smo za vas pripravili izbor posnetkov z zgoščenke Angleška renesančna glasba, ki jo je leta 1990 izdala založba CBS Records International. Kvintet Canadian Brass so tedaj sestavljali trobentarja Ronald Romm in Frederic Mills, hornist David Ohanian, pozavnist Eugene Watts in tubist Charles Daellenbach. Na sporedu bo glasba Williama Byrda, Thomasa Weelkesa, Antonyja Holborneja in Roberta Johnsona, ki bo zvenela v aranžmajih Arthurja Frackenpohla, Marka Krolla in Howarda Cabla.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Prisluhnite arhivskim posnetkom klavirskega dua Scaramouche, ki ga sestavljata Neža Koželj in Nadja Rus.
Glasbenici sta v zadnjih letih v naših studiih posneli:
Sergej Rachmaninov: Fantasie tableux za dva klavirja (suita št. 1), op. 5
Edvard Grieg: Norveški ples št. 1, 2, 3, 4
Camille Saint-Saëns: Variacije na Beethovnovo temo za dva klavirja, op. 35

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Glasbena medigra.

Smiljan Trobiš, avtor več desetin pesniških zbirk in esejističnih knjig, je v svoji poeziji večinoma usmerjen v temeljna vprašanja in globlje plasti človekovega bivanja, odgovore pa pogosto najde v presežnem, v transcendenci, pri Bogu. Pesmi, v katerih premišljuje o starosti, so izbrane iz zbirk Angeli v mojem svetu (2019) in Nagovori (2021).

Duhovnik in etnolog Pavle Zablatnik si je prizadeval za ohranjanje slovenskega jezika in kulture na avstrijskem Koroškem. Bil je sodelavec celovškega radia, objavil je tudi etnološki deli Od zibelke do groba in Čar letnih časov. V oddaji boste slišali del spremne besede k zgodbi Prežihovega Voranca Gosposvetsko polje. Knjiga je izšla v Celovcu leta 1984. Glasbeni odlomki so iz skladbe Venec treh dolin Katarine Pustinek Rakar v izvedbi Dua Claripiano. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, besedilo je izbral in uredil Andrej Rot, tonski mojster je bil Vojko Frelih, brala pa sta ga Mateja Perpar in Aleksander Golja.

V današnji oddaji Koncert Evroradia bomo spremljali posnetek koncerta Nacionalnega simfoničnega orkestra Italijanske radiotelevizije, ki je nastal 22. oktobra lani v avditoriju Artura Toscaninija v Torinu. Orkester je gostil povabljeno pianistko Beatrice Rana za izvedbo Klavirskega koncerta št. 3 Ludwiga van Beethovna, v vlogi solistke pa se je predstavila še ruska sopranistka Jekaterina Bakanova, ki je zapela v Simfoniji št. 4 v G-duru Gustava Mahlerja. Koncert je vodil gostujoči dirigent Fabio Luisi.

Igra, po predlogi irskih avtorjev Mylesa Dungana in Jim Lusbya, je parodija znane Shakespearove tragedije Macbeth. Nastala je detektivska pustolovščina, ki pa vendarle dokaj nazorno spregovori o nesmislu političnih umorov.

Glasbena medigra.

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.