Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

"Stanko Premrl se je rodil 28. septembra 1880 v Podnanosu (nekdaj Šentvidu pri Vipavi), po domače pri Johanovih, kot tretji otrok v osemčlanski družini. Okolje njegovega zgodnjega otroštva je bilo urejeno, in mu je dajalo dovolj priložnosti za sproščeno domišljijo. "Ko sem bil še prav majhen fantek, mi je mama večkrat zapela," je pripovedoval skladatelj v svoji pesniški zbirki z naslovom Pesmi in utrinki.
"Rad sem poslušal petje in orglanje v naši cerkvi in si zapomnil marsikatero pesem ter jo pel doma." V zapisih, imenovanih Nekaj glasbenih spominov, iz leta 1962 in Nova pot iz leta 1965 pa je dodal: "V otroških letih sem kazal posebno nagnjenje in veselje za petje in glasbo. Pel sem pri šolskih mašah, ki so jih vodili organista Dragotin Česnik in Alojz Lavrenčič ter Marija Mozer."

V Mariboru se je s tekmovalnim programom gledališč začel že 56. Festival Borštnikovo srečanje. V ljubljanskem Cankarjevem domu so ob treh desetletjih osamosvojitve republike pripravili fotografsko razstavo fotoreporterja Joca Žnidaršiča z naslovom "Leto preloma", pri Parku vojaške zgodovine v Pivki pa v sklopu razstave "Ponosni na Slovenijo-30 let", nekaj deset panojskih fotografij o uspehih države v tem obdobju. Tržiški muzej je v nekdanji vojaški karavli pod Ljubeljem odprl stalno razstavo "Koncentracijsko taborišče Ljubelj jug, podružnica taborišča Mauthausen v Gornji Avstriji od l.1943 do 1945" - gre za spomenik državnega pomena. Mestni muzej Ljubljana je z razstavo "Rdeče in črno" spomnil na letošnjo 200-letnico ljubljanskega kongresa "svete Alianse". Bled pa se je z obsežno razstavo na več prizoriščih spomnil na lani poleti preminulo umetnico in njihovo častno občanko, akademsko slikarko Melito Vovk. Sobota pa bo v znamenju "muzejske noči", ko velika večina muzejev in galerij na stežaj odpre vrata - novi Muzej bančništva Slovenije - Bankarium bo sredi Ljubljane sploh prvič odprl svoja vrata za obiskovalce.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ta ponedeljek so v Rudolfinumu - ob 600-letnici priključitve Kranjske Habsburški oblasti l.1888 so stavbo odprli kot novi sedež Deželnega muzeja - že stoletje pa v njem domuje Narodni muzej Slovenije - slovesno odprli razstavo ob 200-letnici prvega muzeja pri nas, l.1821, z naslovom "Zlata sled". Gre za projekt v katerem je osrednji državni muzej k sodelovanju povabil kar 32 slovenskih muzejev, koordinirali pa sta ga kustosinji, dr. Mateja Kos in dr. Alenka Miškec. Z njima smo se pogovarjali o konceptu in sporočilu obsežne razstave, katere osrednja rdeča nit je pravzaprav zlata, saj prikazuje zgodbe 172 zlatih ali z zlatom okrašenih predmetov in skupin predmetov iz teh muzejev, ki pričajo o dediščini ozemlja Slovenije.

V oddaji Ženske v svetu glasbe tokrat poslušajte Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo triu uglednih slovenskih glasbenic, dobitnic vrste nagrad, ki uspešno muzicirajo tudi v tujini, pogosto izvajajo tudi sodobno glasbo in dela slovenskih skladateljev. To so: flavtistka Eva-Nina Kozmus, violončelistka Karmen Pečar Koritnik in harfistka Mojca Zlobko Vajgl. Na koncertu v dvorani Union v Maribor so izvedle raznolik in pester spored solističnih skladb, duov in triov. V oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo tokrat predstavili: Sonatino Mauricea Ravela v priredbi Carlosa Salzeda za flavto, violončelo in harfo, Serenado za flavto, violončelo in harfo v B-duru Alfreda Oelschlegla in priljubljeno skladbo Oblivion Astorja Piazzolle.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Zasedba River City Brass Band letos obhaja štiridesetletnico svojega obstoja in delovanja in velja za edino poklicno zasedbo te vrste v ZDA in bržkone kar v vsej Severni Ameriki. Nastala je na pobudo Roberta Bernata – leta 1931 rojenega pihalca, skladatelja in dirigenta, ki si je za vzor svoji glasbi izbral Johna Philipa Souzo, Georgea Gershwina ter Aarona Coplanda, pri katerem je v petdesetih letih tudi študiral.
V tej in prihodnji oddaji boste slišali glasbo iz njihovega še danes aktualnega projekta Celtic Connections (Keltske povezave), ki ga je pripravil njihov sedanji kapelnik James Gourlay. Tako boste slišali od ljudske Skirl v priredbi Alana Streeta, kjer bo v škotščini pel sam Gourlay, skladbo Dundonell Philipa Sparkea, Slovo iz Ashoke Jaya Ungra s solistom na krilovki Drewom Fenellom ter za sklep še Fenellovo priredbo Apalaške country himne Ol' Time Country Cookin' (ki jo pri nas poznamo v Mežkovi priredbi z naslovom Siva pot), kjer se bo le-ta znova skupaj s kornetistoma Shawnom Willsonom in Stephenom McGoughom proslavil v troglasnem petju.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Današnjo in naslednji dve oddaji posvečamo novim delom študentov kompozicije na Akademiji za glasbo, in sicer bomo poslušali dela, ki so v zadnjih petih letih zvenela v okviru koncertnega abonmaja akademije (zadnja tri leta abonmaja Tutti).
Prvo - današnjo oddajo bomo posvetili študentom Marka Mihevca Tilnu Slakanu in Teji Merhar, prihodnji teden bodo zvenela dela študentov Janija Goloba in Dušana Bavdka, in sicer Andraža Lasiča, Jeana Markiča ter Leona Firšta, julija pa bomo cikel sklenili s študenti Damjanom Tomoskim, Anjo Lobnik, Maticem Romihom in Ano Zlobko, ki študirajo pod vodstvom Uroša Rojka, Vita Žuraja in Janija Goloba.

Recenzije so napisali Miša Gams, Andrej Lutman, Barbara Leban in Iztok Ilich.

Le še nekaj dni nas loči do 25. junija, dneva, ko praznujemo dan državnosti – državni praznik, ko se spominjamo razglasitve neodvisnosti Republike Slovenije. Slovenija je 25. junija leta 1991 – torej pred skoraj natanko 30imi leti – postala samostojna država. Dogodki pred, med in po osamosvajanjem so navdihnili mnoge domače umetniške ustvarjalce, med katerimi so bili tudi glasbeni. V današnji oddaji smo za predvajanje pripravili izbor skladb, ki so nastale v času okoli leta 1991 in se bodisi tesno (Per aspera ad astra Primoža Ramovša) ali pa le oddaljeno navezujejo na ta izjemno pomembni, zgodovinski čas naše države. V naslednji uri boste slišali glasbo Janija Goloba, Primoža Ramovša, Lojzeta Lebiča, Bojana Adamiča in Alojza Srebotnjaka.

Glasbena medigra

Avstralski pesnik John Forbes se je rodil v Melbournu leta 1953. Prva njegova knjiga Smučanje v tropih je bila izdana leta 1976, kasneje je izdal še deset zbirk. Forbes velja za enega najodličnejsih avstralskih avtorjev, njegova poezije je lirična in duhovita, globoka in hkrati brezkrbno ironična. S svojo poetiko se močno navezuje na pesniško izročilo Teda Berrigana, Johna Ashberyja in Franka O'Hare.

V oddaji Esej na radiu boste slišali prispevek pisatelja Borisa Pahorja O misteriozni samobitnosti. Izšel je v idrijski reviji Kaplje leta 1968. Glasbeni odlomki so iz Legende za klavir Uroša Kreka v izvedbi pianistke Tatjane Kaučič. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, besedilo je izbral in uredil Andrej Rot. Tonski mojster je bil Vito Plavčak, brala sta Mateja Perpar in Jure Franko.

Spremljali bomo simfonični orkester Berlinskega radia s koncerta, ki ga je pod taktirko Sylvaina Cambrelinga brez navzočnosti občinstva izvedel 13. decembra lani na Berlinskem radiu.
Dirigent Sylvain Cambreling, rojen v Franciji, je glasbenik z velikimi idejami. Razmišljajoč, barvit in dramatičen umetnik ima pridih, da pritegne pozornost občinstva, a njegova izvirnost temelji na temeljitem poznavanju muzikologije. Kot nekdanji glavni dirigent Simfoničnega orkestra Jugozahodnega nemškega radia Baden-Baden in Freiburg, Simfoničnega orkestra Yomiuri Nippon in aktualni vodja Simfoničnega orkestra Hamburg ter glavni gostujoči dirigent Klangforum Wien se je že močno dokazal z nadarjenostjo za domiselno načrtovanje programov in prepričljivo vodstvo sodobne glasbe. Tokrat bo vodil izvedbo Simfonije št. 8 v h-molu, »Nedokončane«, Franza Schuberta in Simfonije št. 4 v Es-duru, »Romantične«, Antona Brucknerja.

Že naslov sam je ključ do zvočne upodobitve in obenem poslušalčev vodnik: Medeja …bom postala. Zgodba o ženski, ki jo je v kolektivno zavest vtisnila predvsem bolj znana in starejša Evripidova, grška Medeja. Kolhijska princesa, ki za svojega ljubljenega Jazona, vodjo argonavtov, izda domovino, okrade očeta in umori brata, Jazon pa jo zapusti zaradi druge ženske, korintske princese. Medeji s tem odvzame čast in tudi njuna otroka, ona pa mora znova v izgnanstvo. Evripidovo zgodbo v glavnih obrisih povzema tudi Seneka, razlike med obema tragedijama so le v podrobnostih in v zaznamovanosti s kulturo in s časom nastanka. Medeja je tatica, morilka, na koncu še detomorilka. Zločin, ki ga skoraj ni mogoče razumeti, še manj pa se z detomorilko poistovetiti. In prav to ostaja velik izziv za inscenacije enega najbolj znanih antičnih mitov in za izbor poudarjenega motiva: Medeja – žrtev skorumpiranih družbenih razmer in intimnega izdajstva, Medeja - okrutna maščevalka, ali - Medeja – ženska, ki ostaja zvesta sama sebi?
Čeprav prirejena in na novo interpretirana v drugem mediju ima radijska »Medeja …bom postala« pomembno predhodnico: slovensko praizvedbo Senekove Medeje v Drami SNG Ljubljana. Le-ta je s prvim slovenskim prevodom od Evripidove 500 let mlajše rimske dvojnice sploh omogočila razmišljanje o radijski upodobitvi, z Natašo Barbaro Gračner v naslovni vlogi pa je – brez dvoma – tudi napovedala zasedbo glavne vloge v radijski igri.

Avtor literarnega dela \tLUCIJ ANEJ SENEKA
Avtor prevoda \t JERA IVANC
Avtor scenarija\t ŠPELA KRAVOGEL
Avtor glasbe\t BOŠTJAN GOMBAČ
Avtor priredbe\t SAŠKA RAKEF
Režiser\t ŠPELA KRAVOGEL
Dramaturg\t ŠPELA KRAVOGEL
Glasbeni opremljevalec\tDARJA HLAVKA GODINA
Lektor\t TATJANA STANIČ
Organizator izvedbe\t ŠPELA KRAVOGEL
Mojster zvoka \tSONJA STRENAR
Mojster zvoka\t MATJAŽ MIKLIČ
Mojster zvoka\tT TRISTAN PELOZ
Asistent zvoka\t NEJC ZUPANČIČ


Igralec 1 (Medeja)\t NATAŠA BARBARA GRAČNER
Igralec 1 (Jazon)\t PRIMOŽ PIRNAT
Igralec 1 (Kreont)\t RADKO POLIČ RAC
Igralec 2 (vodja zbora)\tBOŠTJAN GOMBAČ
Igralec 3 (ženska 1; ljudstvo)\tMAJA KONČAR
Igralec 3 (ženska 2; ljudstvo)\tMAJA SEVER
Igralec 3 (ženska 3; ljudstvo)\tSAŠA MIHELČIČ
Igralec 3 (ženska 4; ljudstvo)\tKLARA KASTELEC
Igralec 3 (ženska 5; ljudstvo)\tDAMJANA ČERNE
Igralec 3 (moški 1; ljudstvo)\tUROŠ POTOČNIK
Igralec 3 (moški 2; ljudstvo)\tMILAN ŠTEFE
Igralec 3 (moški 3; ljudstvo)\tŽAN PERKO
Igralec 3 (moški 4; ljudstvo)\tŽAN KOPRIVNIK
Igralec 3 (moški 5; ljudstvo)\tSANDI PAVLIN
Glasbeni izvajalec (duduk)\tBOŠTJAN GOMBAČ
Glasbeni izvajalec (harfist)\tEDUARDO RAON


Traja: 38:59
Produkcija Uredništva Igranega programa 2021

Glasbena medigra

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.