Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

To pa nikakor ne velja za Feliceja Romanija, najboljšega, najbolj cenjenega in zato tudi najbolj zaposlenega libretista svojega časa.

Po vrnitvi z Dunaja v Ljubljano je bil Premrl najprej imenovan v odbor Cecilijinega društva in za profesorja na Orglarski šoli, leta 1909 je v treh ključnih službah nasledil Antona Foersterja: kot ravnatelj stolnega kora in organist, kot vodja Orglarske šole in kot urednik Cerkvenega glasbenika; sprva je urejal le glasbene priloge v tej reviji. Poučeval je tudi petje v bogoslovju in zatem na Teološki fakulteti, na konservatoriju in pozneje na Akademiji za glasbo poleg tega vse do upokojitve leta 1945 deloval kot redni profesor za orgle.

Danes prisluhnite novicam o Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG) ter Glasbeni olimpijadi, omenili pa bomo tudi novo knjigo Franca Križnarja z naslovom Kajuh v glasbi.
Udeležili smo se še sinočnje premiere Puccinijeve opere Tosca, predstavili bomo projekt Gimnastika nesmisla II skladatelja Mateja Bonina in sklepni koncert projekta Razsvetljenje, na katerem je zvenela Maša razsvetljenja, ki so jo soustvarili Tomaž Marič, Matej Kastelic, Tine Bec, Andrej Makor in Nana Forte. Glasbeni sprehod po koncertnih odrih bomo sklenili na Primorskem na festivalu Aegis Carminis, napovedali pa bomo še srečanje saksofonistov SaxGo21, ki bo ta konec tedna potekalo v Novi Gorici.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Koliko zgodb, projektov, načrtov in vizij se je v treh desetletjih samostojne države uspešno končalo na filmskem in knjižnem področju? Gosta bosta režiser Metod Pevec in profesor založniških študij Miha Kovač.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Oddaja Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre je namenjena največjim klavirskim virtuozom sedanjega in (pol)preteklega časa, spoznavanju njihovega življenja, glasbeno-estetskih nazorov in interpretacijskih pogledov na integralna dela pianistične literature.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V portoroškem Avditoriju bo drevi slovesnost ob 30.obletnici državnosti, ki so jo skupaj pripravile vse štiri občine slovenske Istre. Dogodek bo zaznamovala premierna postavitev Krsta pri Savici, ki jo pripravlja Gledališče Koper. Z njo se začenja tudi nova sezona Primorskega poletnega festivala. V Mariboru kulturno dogajanje bogati Festival Lent, ki vse od svoje prve izvedbe v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja del programa posveča klasični glasbi. V zadnjih letih se je tako uveljavil Salon glasbenih umetnikov, ki se začenja jutri zvečer v mariborski dvorani Union. V studiu 26 Radia Slovenija bo ob 20h nastopil mednarodni kvartet saksofonistk Roya, ki ga sestavljajo glasbenice iz Slovenije, Hrvaške in Poljske. Koncert bomo neposredno prenašali na valovih programa Ars.

Tomo Virk je letos objavil dve knjigi: pri LUD Literatura je objavil študijo Literatura in etika, pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa monografijo z nekoliko literarnim naslovom Pod Prešernovo glavo in z nekoliko daljšim podnaslovom: Slovenska monografija in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja. Skratka, dr. Tomo Virk v knjigi podaja sintetičen pregled razmerja med literaturo na eni strani in družbo, slovenstvom, politiko na drugi. V prvi polovici monografije se zdi predstavljena snov že nekoliko znana, izzivalnejši je drugi del, ki analizira spremembe v razmerju med literaturo in družbo v letih od 1990 do 2020. Več o tej knjigi in še čem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo.

Za današnjo oddajo smo izbrali glasbo šestih skladateljev, ki so delovali v Hamburgu od sredine 17. do sedemdesetih let 18. stoletja. Najstarejši med njimi, Matthias Weckmann, se je rodil v Turingiji in najzgodnejšo glasbeno izobrazbo dobil pri Henrichu Schützu v saški dvorni kapeli v Dresdnu. Leta 1655 je po odmevni avdiciji postal organist cerkve sv. Jakoba in Gertrudine kapele v Hamburgu. Ohranilo se je razmeroma malo njegovih del, a v vseh je razpoznaven njegov mojstrski slog.

Glasbena medigra.

Miloš Mikeln (1930-2014) je bil predvsem pisatelj in novinar. Objavljati je začel konec štiridesetih let; študiral je primerjalno književnost na Filozofski fakulteti in režijo na AGRFT v Ljubljani. Delal je v več slovenskih gledališčih in pri več časopisih, med drugim pri Ljubljanskem dnevniku in Delu, bil je direktor Cankarjeve založbe. V osemdesetih je bil predsednik slovenskega centra PEN; na njegovo pobudo je bil ustanovljen odbor pisateljev za mir; temu je Mikeln deset let tudi predsedoval, in to prav v času osamosvojitve Slovenije. Miloš Mikeln je pisal predvsem humorno in satirično obarvana besedila. Za oddajo smo izbrali odlomek iz njegove knjige Lipov list s podnaslovom Demokratizacija in osamosvajanje Slovenije, osebna zgodba in osebni pogled, v kateri je leta 2003 obudil spomine na tisti usodni čas.

Ljudska pesem že sama po sebi pomeni povezavo s preteklostjo, ki pa je lahko večplastna. Nastala je v preteklosti, obenem pa nam o njej tudi pripoveduje: skozi vsebino in obliko pripoveduje o časih, ko je nastajala, se spreminjala, pa tudi o ljudeh v preteklosti, njihovih življenjih, bolj in manj pomembnih dogodkih in še o čem. V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali del izbora pesmi, ki jih je v oddaji o preteklosti ljudske pesmi leta 1979 predstavila Zmaga Kumer.

Devetnajsti koncert v Komornem studiu bo v znamenju glasbe za saksofone in kvarteta Roya, v katerem igrajo akademsko izobražene in večkrat nagrajene saksofonistke ter virtuozne glasbenice iz Slovenije, Hrvaške in Poljske. Nastanek kvarteta s prvim imenom Ladiesaxophone Quartet sta septembra 2013 spodbudili ugledna slovenska saksofonistka Betka Bizjak Kotnik in saksofonistka Jovana Joka iz hrvaške Istre, ki sta profesorici saksofona na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. V kvartet sta pritegnili saksofonistko Petro Horvat iz Varaždina in poljsko saksofonistko Weroniko Partyko. Prvi koncert so izvedle leta 2014. Članice kvarteta so diplomantke glasbenih akademij v Ljubljani, Lyonu in na Dunaju ter nagrajenke vrste glasbenih tekmovanj. Saksofonistke kvarteta Roya spodbujajo izvajanje in promoviranje slovenskih, hrvaških in poljskih skladateljev. Kvartet se je s samostojnimi koncerti predstavil na festivalih v Sloveniji, v Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem, Poljskem, v Srbiji in Franciji ter v Argentini, kjer je s svojimi vrhunskimi in temperamentnimi interpretacijami požel veliko navdušenja poslušalcev.
Saksofonistke kvarteta Roya so se predstavile tudi na koncertih Foruma sodobne glasbe v Ljubljani in Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev v Slovenski filharmoniji, igrajo tudi v drugih različnih sestavih, kot so ansambel Neofonija, projekt TranSAX in orkester JazzIstra, pripravljajo tudi posebne tematske koncerte, npr. glasbe v slogu tanga in tradicionalne glasbe z elementi ljudskega vokalnega izročila. Repertoar kvarteta Roya je obsežen in raznovrsten. Saksofonistke redno izvajajo dela hrvaških, poljskih in slovenskih skladateljev: Dariusza Przybylskega, Borisa Papandopula, Berislava Šipuša, Nine Šenk in Igorja Lundra. Poleg standardnega repertoarja za kvartet izvajajo tudi dela skladateljev, kot so Johannes Kretz, Margareta Ferek - Petrić, Anna Maria Huszcza, Oliwia Abravesh in drugih ustvarjalcev. Saksofonistke kvarteta Roya bodo na radijskem koncertu v Komornem studiu izvedle Italijanski koncert BWV 971 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za štiri saksofone Kacukija Točija ter štiri sodobne skladbe glasbenih ustvarjalk in ustvarjalca iz različnih kulturnih in glasbenih okolij: Pushing Forward - Quadrum Nine Šenk, Wild Rose / Divja vrtnica Margarete Ferek - Petrić, Zgodbe iz davnine Oliwie Abravesh in Orilla Manuela Gonzaleza Ponisia. Med koncertom poslušajte tudi pogovor z glasbenicami, urednica prenosa je Tjaša Krajnc.

Poganska slovanska plemena pod vodstvom staroste Svaruna se bojujejo s krščanskim bizantinskim cesarstvom pod vlado cesarja Justinijana in carice Teodore. Hunskemu poglavarju Tunjušu slovanska plemena uspe spreti med seboj in Ante naščuvati zoper brate Slovene. Tik pred spopadom se iz Bizanca vrne Svarunov sin Iztok in poskusi preprečiti bratomorno vojno. Iztok namreč v spremstvu popotnega pevca Radovana odide v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu Epafroditu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači in postane Iztokov zaščitnik. Vendar mladeniču, ki v bizantinski vojski postane general in se zaljubi v lepo dvorjanko Ireno, ljubosumna carica Teodora in njen vojskovodja Azbad napovesta pogubo. Ko carica vrže Iztoka v ječo in želi vzeti vse premoženje Epafroditu, ta reši Iztoka, Ireno pošlje na varno k njenemu stricu, lastno glavo pa ohrani z domiselno zvijačo. Ob Iztokovi vrnitvi domov izbruhne bitka med Sloveni in Anti, to pa Iztok dobi z zmago Slovenov. Med praznovanjem zmage v gradišče med dekleta plane hunski poglavar Tunjuš in ugrabi Svarunovo hčerko Ljubinico, o tem pa v nocojšnjem četrtem delu.

V oddaji Glasba 20. stoletja se tokrat posvečamo ameriškemu skladatelju Terryju Rileyju, ki se je rodil 24. junija leta 1935. Rileyja uvrščamo med skladatelje gibanja, ki ga na splošno imenujemo z izrazom minimalizem, ki vključuje vrsto skladateljskih potez, ki so jim skupni odmiki od prenasičene kompleksnosti k strukturirani enostavnosti, redukciji in izčiščenosti.
Riley je leta 1964 s svojo revolucionarno skladbo In C sprožil tako imenovano minimalistično gibanje. Skladba je sledila konceptu oblike, ki jo sestavlja preplet ponavljajočih se vzorcev. Ta glasbena oblika je spremenila tok glasbe 20. stoletja in med drugim vplivala na delo Steva Reicha, Philipa Glassa in Johna Adamsa.