Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Mesečna romanca sodi med najbolj znane pesmi, ki jih je napisal Španec Federico García Lorca. To je tudi pesem, »ki je doživela največ interpretacij (tudi avtorjevo), pa tudi pesem, ki jo je težko razumeti, saj je nalašč skrivnostna in zastrta. Prevod mora biti zato skoraj dobeseden, da se lahko tudi bralec v ciljnem jeziku prebija skozi pomene, ki so pri Lorci le nakazani,« pravi Drago Bajt v svojem zapisu in primerjavi slovenskih prevodov priljubljenega pesnika. V Liričnem utrinku boste Mesečno romanco slišali v prevodu Aleša Bergerja in v interpretaciji dramskega igralca Željka Hrsa.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Vzhodnjaški element je bil ena od zaščitnih znamk skladateljske šole, ki so jo razvili člani peterice, skupine, v katero so se združili nacionalistični skladatelji Balakirjev, Musorgski, Borodin, Kjuj in Rimski-Korsakov. Kot ustanovitelj in varuh ruske šole je Balakirjev spodbujal uporabo vzhodnjaških tem in harmonij, da bi se »ruska« glasba zavestno razlikovala od nemške simfonične tradicije, ki jo je zastopal peterburški konservatorij pod vodstvom Nikolaja Rubinsteina.

Ob 30-letnici slovenske države se kritično oziramo na nekaj zunanjepolitičnih dejavnosti, dosežkov in tudi zamujenih priložnosti. Pred mikrofon smo povabili kritične mislece mlajšega rodu.

Tokrat predstavljamo cikel skladb z naslovom Otrok je pesem, ki ga je leta 1991 za mešani zbor napisal skladatelj Uroš Rojko. Zahtevno zborovsko literaturo so istega leta prvič izvedli mladi pevci Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Jožeta Fürsta. Njihovo izvedbo je ohranil tudi naš radijski arhiv. Rojkov izviren glasbeni jezik za zbor je mogoče prepoznati tudi v skladbi Uleomina za mešani zbor, ki jo je krstno prav tako izvedel Akademski pevski zbor Tone Tomšič, takrat ga je vodil dirigent Jernej Habjanič.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V današnji oddaji bomo prisluhnili štirim delom Zvonimirja Cigliča in prek njih spoznali širino ter raznolikost skladateljevega opusa. Cikel pesmi za tenor in klavir Erotikon, Concertino za harfo in orkester, komorno delo z naslovom Sublimacija za rog in harfo ter Triptih za srednji glas in orkester.

Filmski festival v Cannesu, 74. po vrsti, v torek odpira Annette, novo delo Leosa Caraxa. Še do nedelje pa v Domžalah poteka 15. Festival gorniškega filma – o vrhuncih festivala bomo poročali v oddaji Gremo v kino. Ob odprtju Muzeja Buda Spencerja v Berlinu bomo razmišljali o kultnih špageti vesternih in pretepaških komedijah, v katerih je Spencer nastopal s Terenceom Hillom, francoska komedija Mandibule pa bo predstavljala izhodišče za razmislek o filmih, v katerih imajo pomembne vloge žuželke.

Tokrat bo v oddaji Filmska glasba zazvenela glasba iz ameriškega glasbenega fantazijskega filma Aladin režiserja Guya Ritchieja, ki je nastal leta 2019. Gre za priredbo Disneyjevega istoimenskega animiranega filma iz leta 1992, ki se opira na zgodbo iz Tisoč in ene noči in v katerem v glavnih vlogah nastopajo duh iz čarobne svetilke, šarmantni lopov Aladin ter skromna in odločna princesa svobodnega duha Jasmina.
Glasbo za film Aladin je napisal Alan Irwin Menken, ameriški skladatelj, avtor besedil, dirigent, glasbeni režiser in producent, ki je najbolj znan po svojih partiturah in pesmih za filme, ki jih je ustvaril za Studio za animacijo Walta Disneyja. Menken je seveda napisal tudi glasbo za risani film Aladin iz leta 1992, tako da je tokrat nekatere linije le osvežil, preuredil, nekaj glasbe pa je nove.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Pripovedovanje je človekova temeljna potreba. Pripovedi lahko sicer najdemo v najrazličnejših medijih, ki nas obkrožajo. Vendar lahko pripovedovanje iz obličja v obličje v človeku prebudi večji domišljijski svet kot z zaslona. Kako močan medij je pripovedovanje, kaže tudi naslov 24. pripovedovalskega festivala, ki so mu dali naslov Metamorfoze in je, kot pravijo, svojevrsten eksperiment.

V oddaji tudi o Sosedovem sinu, premieri v Drami SNG Maribor. Igralke in igralci bodo v jeziku Jurčičeve povesti pripovedovali odgovore na vprašanje: "Kaj znači rad imeti, ljubiti?"
Začenjajo se festival sodobnih in intermedijskih umetniških praks R.o.R., 5. festival komorne glasbe Sonc in umetniško srečanje Postaja Topolove.

Menda si vsi želimo, da bi bili zdravniki in zdravnice, ki bdijo nad našim zdravjem, odlični diagnostiki. In vendar je treba reči, da globina zdravničinega strokovnega znanja ali zdravnikova pronicljivost pri razbiranju in interpretiranju pacientovih bolezenskih simptomov sama po sebi najbrž še ne zagotavljata, da bomo deležni resnično vrhunske medicinske oskrbe. V tem smislu je namreč izjemnega pomena tudi to, da nam osebni zdravnik navsezadnje zna na ustrezen, razumljiv in empatičen način pojasniti, kaj je z nami narobe, kakšno terapijo potrebujemo in kako naj se vedemo v procesu zdravljenja. To pa ni vselej preprosto. Razlaga, ki nekomu povsem zadošča, bo drugega pacienta zbegala, to bo omajalo njegovo zaupanje v zdravnikovo avtoriteto in tako bo proces zdravljenja potekal počasneje ali celo manj uspešno. In ko se sprašujemo po naravi razlogov, ki v komunikaciji med zdravstvenimi delavci in bolniki lahko pripeljejo do belega šuma, hitro ugotovimo, da so nekateri med njimi lahko čisto kulturne narave. Že če, na primer, zdravnica in pacient ne pripadata isti generaciji, lahko med njima pride do komunikacijskega kratkega stika; če pa pacientka in zdravnik niti ne govorita istega jezika ali prihajata iz povsem različnih civilizacijskih okolij, in to je položaj, ki ga v globaliziranem svetu srečujemo vse pogosteje, je priložnosti za medsebojno nerazumevanje še bistveno več. Kako torej preseči tovrstne ovire in zagotoviti, da bodo zdravnice in zdravniki dejansko lahko sledili duhu Hipokratove prisege, ki pravi, da so prav vsi ljudje, ne glede na najrazličnejše osebne okoliščine, upravičeni do zdravljenja? Odgovor na to vprašanje že več let išče dr. Uršula Lipovec Čebron, predavateljica na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete, eno izmed možnih rešitev pa ponuja v intrigantni znanstveni razpravi Medkulturna mediacija in zdravstvo v Sloveniji, ki jo je napisala skupaj z Jušem Škrabanom z ljubljanske Fakultete za socialno delo in jo letos objavila pod pokroviteljstvom Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kaj pravzaprav je medkulturna mediacija in zakaj bi lahko substancialno izboljšala kakovost javnega zdravja, ki je na voljo v naši državi, smo v tokratnih Podobah znanja preverjali v pogovoru z dr. Uršulo Lipovec Čebron. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Tokrat bomo v oddaji Recital poslušali Klavirski kvartet Malevich v zasedbi: Sofia Raichenko – klavir, Andrey Roszyk – violina, Ian Psegodschi – viola in Stéphane Giampellegrini – violončelo. Na koncertu, ki je bil 1. novembra lani v tako imenovanem Glasbenem zatočišču v mestu Zaandam v provinci Severne Holandije na Nizozemskem, so zazvenela dela Bohuslava Martinuja, sodobnega skladatelja Hansa Koxa in Roberta Schumanna.

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

Glasbena medigra.

Zdaj, ko smo se že malo navadili na poletno vročino, bo ravno pravi čas z zgodbico srbske pisateljice, novinarke in kolumnistke Jelice Greganović Kako ljubim poletje!. Kraj dogajanja je Beograd s talečim se asfaltom in puhtečim ozračjem, čas pa - nekako zdaj. Humoresko je prevedel Štefan Kutoš, prebrala pa igralka Sabina Kogovšek.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Slišali boste posnetek četrtega koncerta za oranžni abonma Slovenske filharmonije, ki je potekal 11. januarja 2019 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Prvi del koncerta je bil posvečen 40-letnici slovenskega skladatelja Vita Žuraja, slišali smo njegovo skladbo z naslovom Alavo, v drugem delu koncerta pa je bilo na sporedu obsežno orkestralno delo skladatelja Richarda Straussa, njegova simfonična pesnitev Junakovo življenje. Vse smo slišali pod vodstvom gostujočega nemškega dirigenta Michaela Wendeberga, orkestru Slovenske filharmonije pa sta se pridružila še solista: izraelska sopranistka Rinnat Moriah in francoski pianist Jean-Frédéric Neuburger, ki sta izvedla Žurajevo skladbo Alavo.

S posnetka koncerta zbora Zahodnonemškega radia iz Kölna iz leta 2018 smo za nocoj izbrali Tri bretonske pesmi Henka Badingsa, skladbi Zagotovo v tej svetleči noči in Za petje na vodi Samuela Barberja ter za uvod Francoske pesmi Francisa Poulenca.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.