Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Kot pravi Maja Lavrač, prevajalka pesmi Noč v mesečini kitajskega pesnika Du Fuja, gre za delo avtobiografske narave: »Du Fu jo je napisal leta 756, ko so ga An Lushanovi uporniki zaprli v ječo v Chang'anu, medtem ko je bila njegova družina v Fuzhouu, severno od prestolnice. Gre za odkrito, iskreno, neolepšano izpoved o pesnikovih občutkih samote, osamljenosti in hrepenenja, ki jih je povzročila nasilna ločitev od žene in otrok. Po kitajski pesniški tradiciji naj bi bila to prva kitajska pesem, v kateri pesnik odkrito izpove ljubezen do svoje žene. To stori na zelo romantičen način, kajti podobe, s katerimi slika svojo ženo, so običajno uporabljali za portretiranje dvornih dam.« Pesem bo interpretiral dramski igralec Matej Puc.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža od leta 2003 deluje pod okriljem društva z Vrha sv. Mihaela, ki leži v zamejstvu na italijanskih tleh, blizu zahodne slovenske meje. To je idilična slovenska kraška vasica na hribu, pod katerim se v dolini vije reka Soča. Pevke Bodeče Neže pravijo, da z glasbo presegajo okvirje, ki so jih postavile meje. S svojimi pristopi, dobro pevsko tehniko, koncertnimi programi in nagradami na zborovskih tekmovanjih po Evropi, doma v Italiji in Sloveniji, to trditev vedno znova dokazujejo. V času ukinitve javnega življenja zaradi svetovne zdravstvene krize so naredile nekaj posebnega, posnele so spletno dokumentarno serijo Bodeča Neža Doc in v današnjem Zborovskem panoptikumu bomo s sedanjo zborovodkinjo, Matejo Jarc, nekdanjo zborovodkinjo Matejo Černic in predsednico zbora Giulio Černic predstavili ta ambiciozni projekt. Mateja Jarc je prevzela mesto zborovodje Bodeče Neže julija 2020. Septembra so začele sezono z rednimi in intenzivnimi vajami, prepričane, da jo bodo izpeljale, kot vedno, z mnogimi vajami in koncertnimi nastopi.

Na 56. Borštnikovem srečanju v Mariboru je dramska igralka Jette Ostan Vejrup dobila Borštnikov prstan, najvišje priznanje za igralski opus na Slovenskem. Nagrajenka, po rodu z Danske, je prišla v Slovenijo že pred več kot tremi desetletji in leta 1989 prvič nastopila v Eksperimentalnem gledališču Glej. V 90. letih 20. stoletja je kot "svobodnjakinja" ustvarjala in nastopala v slovenskih institucionalnih in neinstitucionalnih gledališčih. Štirinajst let pozneje je postala stalna članica igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega; dobila je več nagrad in priznanj tako v Sloveniji kot v tujini. Prav v Mestnem gledališču ljubljanskem je pred dvema letoma soustvarila tudi predstavo Sedem dni Žiga Divjaka in Katarine Morano, v kateri igra več vlog in je bila na tekmovalnem sporedu dan pred zaključno slovesnostjo Borštnikovega srečanja.
»Jette Ostan Vejrup je s svojim prodorom v slovenski gledališki prostor nedvomno razširila njegove meje: s človeško toplino in z neulovljivo kompleksnostjo, igralskim perfekcionizmom, prepletenim z bolečino samoironije in nalezljivo sproščenostjo humorja, z izkušnjo "tujke" v tem, kar se vsem ostalim lahko zdi "domače" ali "samoumevno", je slovensko gledališko krajino obogatila za nove odrske izkušnje, pri tem pa je slovenskemu gledalcu in gledalki ponudila možnost primerjave, širila meje poznavanja sveta okrog nas in na stežaj razprla prostor dialoga, ki je pravzaprav izhodiščni ustvarjalni impulz gledališke umetnosti,« je zapisano v obrazložitvi nagrade. Z dobitnico Borštnikovega prstana se je pogovarjala Tadeja Krečič:

V poletnem času bomo v vsaki od oddaj Oddaljeni zvočni svetovi slišali glasbo z različnih koncev sveta. V prvem tovrstnem potovanju to poletje bomo slišali glasbo iz Surinama, Irana, Avstralije, Indije in Sudana.

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V ljubljanski Galeriji Jakopič so odprli razstavo z naslovom »Svet kot ga vidi Roger Ballen. Gre za bolj uveljavljenega umetniškega fotografa z enigmatičnimi fotografijami. Na Metelkovi pa se končuje Ljubljana Street Art Festival, v sklopu katerega so odprli razstavo hoteno anonimnega umetnika po imenu »Name«. Mestna galerija Ljubljana ponuja razstavo z naslovom »U la la« samoniklega umetnika z imenom Samo. Društvo slovenskih književnih prevajalcev je letošnjo Lavrinovo diplomo, podeljujejo jo za prevode v tuje jezike, podelilo priznanemu prevajalcu slovenske književnosti v angleščino Rawleyu Grauu. Z založnikom in pisateljem Samom Rugljem smo se pogovarjali o založništvu v pogojih epidemije, s kuratorjem Andrejem Medvedom pa pretresali njegovo malce spremenjeno postavitev razstave »Slikarstvo zdaj! Slovenija 2021« v Galeriji Monfort v Portorožu – od maja je bila na ogled v Novi Gorici.

Glasbena medigra

Indija ima več kot milijardo in 400 milijonov prebivalcev in eden od razlogov, zakaj je kino tako priljubljen, je, da v Indiji govorijo več kot 30 jezikov in da so v eno državo združili veliko zveznih držav in ozemelj in vsako izmed njih ima svojo industrijo in zvesto občinstvo. Drugi razlog je, da je obisk kina pogosto velik družinski dogodek. Zato nastane več kot 1500 filmov vsako leto. Gre za velik ekosistem, delovna mesta in potrebo gledalcev, da si redno, vsak teden v družbi ali z družino ogledajo nove filme, je v pogovoru za Radio Slovenija povedal indijski režiser Riteš Batra, ki je več kot polovico življenja preživel v ZDA, kjer je študiral in se priučil filmske obrti. Riteš Batra se podpisuje pod režijo štirih celovečercev in Fotograf je njegov zadnji film.
Fotograf je romantično-komična drama, postavljena je v sodobni Mumbaj. Gospodovalna babica priganja svojega vnuka, ki je že globoko v srednjih letih, k poroki preden bo prepozno.
Fotograf bo poleti na sporedu izbranih kinematogrov Art kino mreže. Zanimivo je, da pri distribuciji sodeluje ameriški Amazon, vendar na prav poseben način: film na posameznih trgih zastopajo lokalni distributerji, od katerih Amazon odkupuje pravice za spletno pretakanje na svoji platformi. Film je zato navzoč tako v lokalnih kinih kot na spletu. Z režiserjem Ritešem Batro se je pogovarjal Urban Tarman.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

13. oddajo iz cikla Potovanje po Loari v družbi Carla de Incontrere namenjamo amboiškemu gradu. Grad je bil v 15. in 16. stoletju priljubljeno bivališče francoskega dvora; tam so med drugimi prebivali kraljica Charlotta Savojska, kralj Karel VIII., Ana Bretonska in kralj Franc I.. Predvsem Franc I. je s svojimi intelektualnimi sposobnostmi in odprtostjo za nove duhovne in umetnostne pobude za življenja povzdignil dvor v najrazkošnejši in kulturno najnaprednejši v tedanji Evropi. V Amboise mu je uspelo pripeljati celo Leonarda da Vincija, ki mu je zaupal pripravo načrtov za prezidavo Amboisa. Vsakdanjik v Amboisu v obdobju renesanse bomo spoznavali tudi ob pomoči zapiskov uglednega francoskega zgodovinarja Ivana Cloulasa in izbranih glasbenih primerov iz 15. in 16. stoletja.

Hrvaška pisateljica Nora Verde se je leta 2016 bralkam in bralcem prevodne književnosti predstavila s samostojno knjigo, z romanom Do razprodaje zalog, ki ga je prevedla Suzana Tratnik. Ista prevajalka, pisateljica in aktivistka Suzana Tratnik, je pred kratkim za založbo Goga poslovenila tudi pisateljičino zbirko kratkih zgodb z naslovom O ljubezni, batinah in revoluciji, v njej pa bridko zgodbo Prazniki. Nikar ne zamudite.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Barbara Jurša Potocco je študirala primerjalno književnost in anglistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Podiplomsko se je ukvarjala s področjem okoljske humanistike. Njene delovne izkušnje prepletajo prevajanje in poučevanje jezika. Rodila se je leta 1986 v Mariboru, živi v Trstu in dela v Izoli, kjer poučuje angleščino kot strokovni jezik na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Svojo poezijo objavlja predvsem v reviji Poetikon. Leta 2014 je pri založbi Droplja izšel njen pesniški prvenec Leta v oklepaju. Pripravljeno ima še eno pesniško zbirko z delovnim naslovom Vedrim kot vidra, ki pa še čaka na svojega založnika. V nocojšnji Literarni nokturno smo uvrstili nekaj njene še neobjavljene poezije.

Monteverdi je bil star krepko čez sedemdeset let, ko je napisal svojo zadnjo opero. Krstno je bila uprizorjena leta 1642, skladatelj pa je z njo doživel enega svojih zadnjih velikih uspehov. Libretist Giovanni Francesco Busenello je za podlago uporabil 14. knjigo Tácitovih Analov.

V glavnih vlogah so nastopili:
tenorist Daniel Jenz kot Dojilja, tenorist Thomas Ebenstein kot Arnalta, basist sir Willard White kot Séneka, kontratenorist Xavier Sabata kot Óton, mezzosopranistka Christina Bock kot Oktávija, mezzosopranistka Kate Lindsey kot Néron in sopranistka Slávka Zámečníková kot Popeja.
Posnetek je nastal dvaindvajsetega maja v Dunajski državni operi. Ansambel Concentus Musicus Wien je vodil Pablo Heras-Casado.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.