Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sobota, 3. jul. 2021

Prvi • Sob, 3. jul.

00:00
Poročila

Kako postati podjetnik, je lahko velik izziv. Potrebujemo dobro idejo in vizijo. Predvsem pa moramo verjeti vase. Tako sta svojo podjetniško pot začrtala Pija Vrezner in Primož Sila, par iz Gradišča pri Divači. Povezuje ju ljubezen do psov. Ona piše bloge, iz katerih veje čista iskrenost nekoga, ki se spopada s takšnimi in drugačnimi razmišljanji o vzgoji in odnosu s psom. On si je zamislil pas, ki vsebuje vse nujne pasje pripomočke za vadbo ali aktivni sprehod. Res sta šele na začetku svoje poti, vendar pa kakovost pasje opreme, ki jo izdelujeta in dopolnjujeta, govori sama zase. Loredana Vergan ju je povabila v nočni program.

01:00
Poročila

02:00
Poročila

03:00
Poročila

04:00
Poročila

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Človek danes morda bolj kot kdaj koli prej misli, da pozna resnico, da jo je odkril in je zdaj v njegovi lasti. Eden od pokazateljev tega so tudi spletni komentarji. Če dobro pogledamo, bomo opazili, da je velika večina komentarjev na spletnih straneh napisana tako, kot da bi bilo piscem vse jasno, kot da bi vse vedeli in se na vse spoznali. Občutek imamo, da vsak komentator misli, da poseduje resnico, da je resnica samo njegova. Priča smo neki nenavadni težnji po vsevednosti. Toda ali je ta vsevednost res enaka resnici? In kaj sploh je Resnica z veliko začetnico?
Vladimir Sergejevič Solovjov (1853-1900), ruski religiozni mislec iz druge polovice 19. stoletja, je o resnici zapisal naslednje: »Resnica biva sama po sebi, večno, neskončno in popolno. Ne more biti nikogaršnja zasebna posest, last ali privilegij. Znotraj resnice ni mojega in tujega, v njej so lahko vsi le udeleženi, v njej so vsi solidarni. Resnica je brezpogojna, neodvisna in sebi zadostna«. Resnica je torej sámo-svoja, kot pove lepa slovenska beseda, nihče si je ne more lastiti. Ali se je kdo vprašal, zakaj je pri spletnih komentarjih možnost, da zanje glasujemo oziroma jim pritrdimo ali ne? Zato, ker smo si Resnico, ki je po sebi neodvisna, prisvojili. Bolj kot za sámo Resnico mi gre za priznanje, koliko glasov bo dobil moj komentar, moje mnenje. Toda kot smo pravkar videli, resnica ni nikogaršnja, temveč pripada sama sebi. »Bistvena resnica kot polnost dobrega ne dopušča zavisti«, pravi Solovjov. S prispodobo bi lahko rekli: resnica je kakor sonce, ki sije vsem, toda nihče si ga ne more lastiti. Sonce je sámo-svoje.
Ali ni osvobajajoče, da se mi ni treba vseskozi boriti za mojo resnico? Raje si prizadevajmo in iščimo tisto Resnico, ki ne more biti nikogaršnja last, sonce Resnice, ki sije brez razlike na vse otroke enega samega Očeta.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Ste po jutranjem tuširanju uporabili deodorant, dezodorant ali dezodorans? Pred podobno dilemo se, ko vstopi v trgovino, znajde marsikateri zaljubljenec, ki bi svoji izbranki (ali izbrancu) rad podaril bomboniero. Ali pa morda bonbonjero? Katera od naštetih besed je »kiks« in katera ni, je spet raziskala Darja Pograjc.

08:00
Poročila

Črt, Lara, Olivija, Mila, Kiki in Lara nas vabijo na izlet po Sloveniji – z nahrbtnikom na rami nas bodo bodoči petošolci popeljali po naši deželi, kjer bodo del počitnic preživeli v senci drevesa z dobro knjigo v roki, tudi na obali, pa v gorah, pri babicah in dedkih …

Glasbene pravljice so zanimiv preplet zgodbe in glasbe. V otroških glavicah burijo domišljijo in odpirajo vrata novim znanjem in spoznanjem. Prek glasbene pravljice se srečamo z novo poučno zgodbo in ob njej zapojemo ali celo zaplešemo. Violinček si je kot primer izbral glasbeno pravljico o slončku Jakončku.

09:00
Poročila

Dobrodelni koncert Podarim ti pesem že dvajseto leto zapored pripravlja osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem. Ker razmere v tem šolskem letu niso dopuščale izvedbe koncerta v živo, so nastopajoče posneli v najimenitnejših stavbah občine Cerklje. Tako so poleg glasbe poslušalcem in gledalcem podarili tudi del bogate kulturne dediščine.

V oddaji Hudo! bomo z mladimi gosti poslušalcem podarili utrinke z letošnjega dogodka. V studiu se nam bodo pridružili Andreja Petrič, Izak Kokalj, Anže Demšar in Mina Globočnik ter mentorica in soustarjalka koncerta Irma Močnik. Skupaj bomo govorili o nastanku koncerta, o tem, kako je potekal letos, kako je bilo posneti skladbe in sodelovati s profesionalno snemalno ekipo in poslušali skladbe naših gostov.

11:00
Poročila

74. Filmski festival v Cannesu v torek odpira Annette, novo delo Leosa Caraxa. Še do nedelje pa v Domžalah poteka 15. Festival gorniškega filma – o vrhuncih festivala bomo poročali v oddaji Gremo v kino. Ob odprtju Muzeja Buda Spencerja v Berlinu bomo razmišljali o kultnih špageti vesternih in pretepaških komedijah, v katerih je Spencer nastopal s Terrencom Hillom, francoska komedija Mandibule pa bo izhodišče za razmislek o filmih, v katerih imajo pomembno vlogo žuželke.

11:50
Obvestila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev oddaje Prva vrsta, v kateri je maja nastopila zasedba Hedera Vento.

13:00
Poročila

13:10
Osmrtnice, obvestila

Slovenijo je ob začetku polletnega predsedovanja Evropski uniji, obiskala Evropska komisija. EU v tem času čaka veliko problemov, tudi nerešenih v preteklosti, kot je begunska kriza. Epidemija covida-19 se je v večini evropskih držav polegla, a nihče ne ve, kako bo v jeseni. Do takrat bo skoraj gotovo rešena švedska politična kriza in oblikovana nova vlada te skandinavske države. Verjetno tudi ne bo tako vroče kot je zdaj, še posebej v zahodnih delih Kanade in ZDA, kjer še nikoli ni bilo tako hudega vročinskega vala kot zdaj.

14:00
Poročila

14:12
Napoved GLC 3.7.2021, "Sklenil sem, da končam knjigo - ali pa se pokončam."

Patrick Melrose, naslovni junak knjižne pentologije angleškega prozaista Edwarda St Aubyna, je avtorjev alter ego, ki nudi razkrivajoč vpogled v resnične patologije najvišje angleške aristokracije. Kot plod raziskovanja odnosov "od blizu" in razmer znotraj te, od običajnih ljudi izolirane družbe, poišče tudi razloge za globoke osebne travme, ki jih doživlja kot sicer priviligiran in izobražen posameznik, dolgotrajen odvisnik od drog in alkohola … Kljub številnim zlorabam in demonom, ki ga preganjajo od otroštva, išče lastne poti iz kaotičnega in toksičnega okolja, zaznamovanega z nečlovečnostjo, izdajstvi in nezaupanjem … Cikel petih romanov, ki bo v slovenščini izšel v dveh delih – v mojstrskem  prevodu že umrlega prevajalca Uroša Kalčiča, doslej lahko beremo le v prvi knjigi zbrano romaneskno trilogijo z naslovi: Saj je vseeno, Slabe novice in Kanček upanja, - je pred leti že doživel petdelno televizijsko priredbo, Patricka Melrosa pa je uspeh med bralci, gledalci in kritiko, uvrstil med sodobna literarna klasična dela. Več o trilogiji prvega dela, prežeti z avtobiografskimi dejstvi: urednica knjige Darja Marinšek in Magda Tušar.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

Boris Grabrijan se je rodil doma na kmetiji dedka Nikolaja Peteha v Velikih Selih pri Adlešičih v Beli krajini. S starši in dvema sestrama je otroštvo preživel v Črnomlju v bloku. Vendar pa so se ves čas vračali na kmetijo pomagat pri kmečkih opravilih. Boris je bil tako navdušen nad delom na kmetiji, da je skoraj vse počitnice preživel tam. Najraje se je ukvarjal s konji in tudi drugo živino, ki jo je vsak dan vodil na pašo. Vendar je življenje prineslo nove poti in izzive in tako je končal pedagoško gimnazijo, se vpisal na biotehniško fakulteto-višješolski študij živinoreje in postal kmetijski inženir živinorejske smeri. Ob tem je bil tudi inovator. Del njegove poti pa je bil tudi na področju politike. Precej se je angažiral pri ustanovitvi Zveze slovenske kmečke mladine in Slovenske kmečke zveze. Bil je kot vodja kabineta ministra za kmetijstvo Cirila Smerkolja leta 1996. Svojo kariero je nato nadaljeval na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in se od tam zaradi razhajanj v pogledih vrnil v Belo krajino. Tu pa je bil izbran za direktorja Krajinskega parka Kolpa. Boris Grabrijan je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

17:00
Poročila

Kantavtorski festival Kantfest se po lanski epidemijski studijski izvedbi vrača na oder in k sodelovanju vabi vse kantavtorje, ki želijo predstaviti nove, še neizdane pesmi. V Pesmi v žepu poslušamo nekaj nagrajencev festivala iz preteklih let, svoje poglede na festival in kantavtorstvo pa nam zaupata dva od članov strokovne žirije: kantavtorja Adi Smolar in Jani Kovačič.

18:12
Napoved GLC 3.7.2021, Na sporedu ob 18.30

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Od leta 1136 v Stični na Dolenjskem deluje cistercijanski samostan Stična. To je najstarejši delujoči in še edini cistercijanski samostan pri nas. Ob menihih prostore stiškega samostana že leta med drugim uporablja tudi Muzej krščanstva na Slovenskem. Ta v teh počitniških dneh vabi obiskovalke in obiskovalce na ogled stalnih razstav in do konca septembra še na občasno razstavo z naslovom Cistercijani v mojem kraju. Razstavo, ki pripoveduje o vplivu menihov na gospodarsko, religiozno in tudi izobraževalno življenje na Dolenjskem, so pripravili učenci osnovnih šol Veliki Gaber, Stična in podružnične šole Zagradec. Kako so torej menihi zaznamovali dolenjsko pokrajino, pojasnjujejo učenci, avtorji občasne razstave Cistercijani v mojem kraju.

Nihalo trdi, da je utrujeno, a ga številčnica potolaži.
Pripoveduje: Marjana Klanšek.
Napisala: Jane Taylor.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1976.

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Naslov igre je po besedah prevajalca Bennijevih kratkih zgodb iz zbirke Gospod Ničla »nemara mogoče razumeti kot zadnje slovo od družbe pristnih medčloveških vezi, nemogočih in neuresničljivih v Bennijevi viziji sodobne družbe«. Tako tudi kratka radijska igra Naključja raziskuje ozadje vljudnega in naučenega jezikovnega vzorca med zaljubljencema. Razen jezika je prav vse naključje, saj je odtujitev človeka od notranjega doživljanja tolikšna, da lastnih čustev in občutij ne prepoznava več in ne ve, kaj z njimi početi. So samo naključja, ki povzročajo zadrego, nerazumevanje, začudenje in strah.

Avtor besedila: Stefano Benni
Avtor prevoda: Janko Petrovec
Režiserka: Ana Krauthaker
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar

Igralka: Lena Hribar
Igralec: Rok Kravanja

Traja: 5'12''

Produkcija Uredništva igranega programa 2018

23:00
Poročila

Barbara Jurša Potocco je študirala primerjalno književnost in anglistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Podiplomsko se je ukvarjala s področjem okoljske humanistike. Njene delovne izkušnje prepletajo prevajanje in poučevanje jezika. Rodila se je leta 1986 v Mariboru, živi v Trstu in dela v Izoli, kjer poučuje angleščino kot strokovni jezik na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Svojo poezijo objavlja predvsem v reviji Poetikon. Leta 2014 je pri založbi Droplja izšel njen pesniški prvenec Leta v oklepaju. Pripravljeno ima še eno pesniško zbirko z delovnim naslovom Vedrim kot vidra, ki pa še čaka na svojega založnika. V nocojšnji Literarni nokturno smo uvrstili nekaj njene še neobjavljene poezije.

Alborosie: For The Culture. Alborosie se z novim albumom vrne k posodobljenemu prvinskemu roots reggaeju. Med skladbami na njem najbolj izstopajo odzivi na temačno dobo pandemije covida-19, zapor in represijo.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov