Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Franz Benda; Georg Philipp Telemann; Johan Christian Bach; Giovanni Bottesini; Theobald Boehm

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Daniel Francois Esprit Auber; Joachim Andersen; Theodor Leschetizky

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Peter Iljič Čajkovski; Robert Schumann; Claude Debussy; Aleš Strajnar; Nejc Kuhar; Anže Rozman; Tine Bec; Arturo Cardelus

Dobrodošli v svetu glasbenega ustvarjanja skladatelja, pianista in vizionarja, ki mu pripisujejo to, da ni nihče presegel njegovega egocentrizma in slave za časa njegovega življenja, in le peščica jih je bila hitreje prezrta kot on po nenadni in prezgodnji smrti leta 1915. Tedaj bi se bilo v glasbi lahko zgodilo vse mogoče, če se Rusija in Evropa ne bi bili znašli sredi vojne. Kratkih, a izjemno plodovitih 42 let je bilo življenjskih let Aleksandra Skrjabina, leta 1871 v Moskvi rojenega genija. Ta je na prehodu iz 19. v 20. stoletje - še preden so znameniti baleti Djagileva in Stravinskega pretresli javnost in kritike - veljal za najnaprednejšega ruskega skladatelja, k ije skupaj z Richardom Straussom tudi v Evropi stal na čelu glasbenih inovatorjev.

V ljubljanski Galeriji Jakopič so odprli razstavo z naslovom »Svet kot ga vidi Roger Ballen. Gre za uveljavljenega umetniškega fotografa z enigmatičnimi fotografijami. Na Metelkovi pa se končuje Ljubljana Street Art Festival, v sklopu katerega so odprli razstavo hoteno anonimnega umetnika po imenu »Name«. Mestna galerija Ljubljana ponuja razstavo z naslovom »U la la« samoniklega umetnika z imenom Samo. Društvo slovenskih književnih prevajalcev je letošnjo Lavrinovo diplomo, podeljuje jo za prevode v tuje jezike, namenilo priznanemu prevajalcu slovenske književnosti v angleščino Rawleyju Grauu. Z založnikom in pisateljem Samom Rugljem smo se pogovarjali o založništvu v pogojih epidemije, s kuratorjem Andrejem Medvedom pa pretresali njegovo malce spremenjeno postavitev razstave »Slikarstvo zdaj! Slovenija 2021« v Galeriji Monfort v Portorožu – od maja pa je bila na ogled v Novi Gorici.

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pred kratkim so v središču glavnega mesta odprli nov muzej – Muzej bančništva Slovenije Bankarium. Najdemo ga v prvem nadstropju poslovalnice NLB, v secesijski palači Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici (zgrajena l.1905). Predstavljal naj bi dediščino te zahtevne in včasih težko razumljive dejavnosti v zadnjih dveh stoletjih. V zasnovi muzeja so začetek bančništva pri nas postavili v leto 1820, ko so v Ljubljani ustanovili Kranjsko hranilnico, drugo banko po nastanku v habsburški monarhiji. Kustosinja muzeja dr.Meta Kordiš in muzejski svetnik Narodnega muzeja Slovenije dr. Andrej Šemrov bosta poleg predstavitve koncepta muzeja skušala osvetliti tudi, kako naj bi na stalni razstavi obiskovalcem približali pomen denarja, bank, njihovih praks in vpliv na življenje skozi dve stoletji.

V oddaji Ženske v svetu glasbe tokrat prvič predstavljamo flavtistko Ireno Kavčič, ki jo bomo spoznali kot solistko z orkestrom. Irena Kavčič je postala članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija 1. septembra 2012, kjer je uveljavljena solistka. Rodila se je v Šempetru pri Gorici, glasbeno šolo je obiskovala v Tolminu pri prof. Maji Klajnšček, nato se je ob gimnaziji v Kopru glasbeno izobraževala v Centru za glasbeno vzgojo Koper pri prof. Alenki Zupan. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala pri prof. Karolini Šantl Zupan, nato pa še na Visoki šoli za glasbo kraljice Sofije v Madridu pri prof. Jacquesu Zoonu. Flavtistka Irena Kavčič se bo v prvi oddaji predstavila kot solistka s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Koncertu za flavto, harfo in orkester v C-duru, K299, Wolfganga Amadeusa Mozarta in nato v Koncertantni simfoniji za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41, Franza Danzija. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor s flavtistko.

Kulturolog in filmski zgodovinar dr. Peter Stanković je leta 2013 objavil Zgodovino slovenskega celovečernega igranega filma s podnaslovom Slovenski klasični film (1931-1988), letos pa drugo knjigo s podnaslovom Preporod slovenskega filma (1988-2004). Osemdeseta leta dvajsetega stoletja namreč soglasno veljajo za slaba leta slovenskega filma: kritiki so bili do njega še kako kritični, ogled v kinodvoranah pa je upadel do zares skromnih številk. Leto 1988 je tako morda res leto, ki napoveduje spremembe (in ni arbitrarno). Tistega leta je Damjan Kozole predstavil svoj drugi celovečerec Remington in napovedal nastop mlajše generacije filmarjev, predvsem pa drugačno senzibilnost. Prelomen film je bil zagotovo Babica gre na jug Vincija Vogua Anžlovarja, tej uspešnici pa je sledila še vrsta gledljivih in slogovno izvirnih filmov, med njimi velja omeniti vsaj Ekspres, ekspres Igorja Šterka. Več o fenomenu poosamosvojitvenega slovenskega filma, o njegovih avtorjih, temah in pripovednih prijemih bo dr. Stanković povedal v oddaji Ars humana v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Tokrat boste lahko slišali izbrane posnetke s plošče Izvirna glasba za trobila 19. stoletja, ki jo je leta 1990 posnel sestav The London Gabrieli Brass ensemble pod vodstvom Christopherja Larkina. V 19. stoletju je nastalo razmeroma malo izvirnih skladb za takšne ali drugačne trobilne zasedbe. Ta dela so pogosto nastajala za posebne priložnosti ali raznovrstne sestave, ki so jih največkrat izvajali kar na prostem. Takšne so tudi štiri izmed osmih koračnic za trobento, tri rogove in pozavno ki jih je Luigi Cherubini zložil leta 1814 v Parizu za lovski odred Pruske kraljeve garde in jih boste lahko slišali v prvem delu oddaje. Sledila bo še glasba Jeana Sibeliusa in Nikolaja Rimskega-Korsakova.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

jerebika, štrudelj, ples pa še kaj je naslov dramskega besedila Simone Semenič, ki bo nocoj premierno zaživelo na odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Iz mariborske založbe Litera pa v našo oddajo prihajata novosti; govorili bomo o pesniških zbirkah Mete Kušar: Zmaj ter Goreča knjiga Miklavža Komelja.

Danes bomo sklenili cikel oddaj, v katerih poslušamo nova dela študentov kompozicije na Akademiji za glasbo. Skupaj bomo v ciklu treh oddaj poslušali 12 del, ki so v zadnjih petih letih zvenela v okviru koncertnega abonmaja akademije (zadnja tri leta abonmaja Tutti).
Prvo oddajo, ki je bila na sporedu pred 14-imi dnevi, smo posvetili študentom Marka Mihevca Tilnu Slakanu in Teji Merhar, prejšnji teden so zvenela dela študentov Janija Goloba in Dušana Bavdka, in sicer Andraža Lasiča, Jeana Markiča in Leona Firšta, cikel pa bodo sklenili študenti Uroša Rojka, Vita Žuraja in Janija Goloba, in sicer Damjan Tomoski, Anja Lobnik, Matic Romih in Ana Zlobko.

Recenzije so napisali Goran Dekleva, Tonja Jelen, Mare Cestnik in Miša Gams.

V tokratni oddaji Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti bomo predvajali glasbo, ki je nastala po predlogi Prešernove balade o povodnem možu. Poslušali bomo glasbo Slavka Osterca, Blaža Arniča, Janija Goloba in Brine Jež Brezavšček.

Glasbena medigra

Mlada srbska pesnica Radmila Petrović se je rodila leta 1996 v Užicah. Izdala je tri pesniške zbirke: prvenec Vonj zemlje leta 2014 kot lavreatka Limskih večerov poezije, drugo, Celulozni rekenrol leto dni kasneje kot zmagovalka pesniškega natečaja Desanke Maksimović, zadnjo z naslovom Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih, iz katere je tudi izbor prevedenih pesmi, pa lani. V svoji poeziji je velikodušna, okrutno iskrena in neposredna. Pesmi za oddajo je izbral in poslovenil Tone Škrjanec.

Pisateljica Vlady Kociancich poleg romanov in zgodb piše tudi eseje. Izmed njenih številnih esejev smo tokrat izbrali njen Obisk gospe Woolf, objavljen leta 2009 v literarni reviji Azul@RTE. Prevedel ga je Andrej Rot, jezikovno je besedilo pregledala Saša Grčman. Glasbene vložke je izbral Mihael Kozjek, to so odlomki iz klavirskega cikla Las Presencias skladatelja Carlosa Guastavina; izvajala jih je pianistka Diana Baker. Oblikovalec zvoka je bil Janez Ahlin, brala sta Mateja Perpar in Aleksander Golja.

V današnji oddaji bomo slišali delček koncerta s predlanskega Bremenskega glasbenega festivala, ki je bil 24. avgusta 2019 v Veliki dvorani koncertne hiše »Die Glocke«. Filharmonični orkester iz Rotterdama je vodil dirigent Lahav Shani, ki se je predstavil tudi kot solistični interpret v Mozartovem Klavirskem koncertu št. 27 v B-duru. Ta pa ni bil edino koncertantno delo na sporedu, povabljena norveška violinistka Vilde Frang je zaigrala še 1. Violinski koncert v g-molu Maxa Brucha, v drugem delu večera pa je orkester poustvaril koreografsko pesnitev La Valse Mauricea Ravela in glasbo za balet Petruška Igorja Stravinskega.

Intimna zgodba o postaranem paru - o bratu in sestri; oba sta zaznamovana z vojno in z zgubljenimi iluzijami o osebni sreči in blagostanju, kakor si ju pač predstavljata - njene neuresničene sanje in smisel življenja se na primer kažejo samo še v podobi poroke in lepih oblek. Med tem pa z bratom živita svoje podganje življenje, zaprta v osamljeni krog medsebojne odvisnosti in vse bolj strupenih odnosov. Čeprav zunanji svet ne vdira v njun klavstrofobičen kokon in v njem ni želje niti moči za drugačno življenje, slutimo v igri avtorjevo družbeno angažirano držo in kritiko malomeščanščine.
Da je bila igra posneta pred skoraj 50. leti, ji ne odvzema aktualne osti in odličnosti treh glavnih ustvarjalcev.

Avtor besedila: Jean Charles Lombard
Avtorica prevoda: Djurdja Flere
Režiser: Dušan Mauser
Dramaturg: Borut Trekman
Mojster zvoka: Dušan Mauser
Glasbeni opremljevalec: Peter Čare

Igralka /sestra/: Duša Počkaj
Igralec /brat/: Polde Bibič
Igralec: Tone Homar
Igralec: Janez Albreht

Traja: 58'57''

Posneto v studiih Radia Ljubljana 1972

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.