Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Bianca in Fernando, Zaira, Norma, Capuleti in Montegi, Beatrice di Tenda.
Pevci: Young Ok Shin, Katia Ricciarelli, Alexandra Papadjakou, Simone Alaimo, Ramón Vargas, Beverly Sills, Yvonne Kenny, Vesselina Kasarova, Eva Mei, Edita Gruberová.

Skrjabin je v sekvenci poznejših štirih simfoničnih kompozicij, za katere je verjel, da lahko vodijo v transformacijo človeške zavesti, razvil atonalni in disonantni glasbeni sistem, ki sta ga navdihovali njegova lastna vrsta misticizma in obsedenost povezovanja glasbenih tonov oziroma tonovskih načinov s specifičnimi barvami.

Kako kognitivni in socialno-čustveni razvoj v predšolskem obdobju sooblikuje smernice za oblikovanje programa?
dr. Katarina Habe v dialogu z mag. Martino Peštaj, medijsko psihologinjo in urednico Otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Tanja Tuma je nova predsednica slovenskega centra Pen, je pa tudi pisateljica in nekdanja založnica. Nedavno je napisala roman o prvem sodobnem slovenskem založniku Lavoslavu Schwentnerju, ki je živel med letoma 1865 in 1952 in ga še danes pomnimo kot človeka, ki je izdal številna dela slovenske moderne, predvsem Cankarjeva. Staša Grahek se je s Tanjo Tuma pogovarjala predvsem o Schwentnerju - pa tudi o romanu, katerega osrednji lik je.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Iberia velja za Albenizovo največjo mojstrovino. Poleg že omenjenega Debussyja jo je visoko cenil Olivier Messiaen, ki je o njej zapisal: 'Iberia je čudež za klavir. Mogoče največji med briljantnimi deli za kraljevski instrument.' Iberio je v celoti prva posnela Alicia De Larrocha leta 1959. Sledila sta še dva njena integralna posnetka iz leta 1972 in 1989, ki ga poslušamo v tokratni oddaji.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Svetovno znani tenorist Plácido Domingo je leta 2019 zaradi obtožb številnih žensk o spolnem nadlegovanju in izjavam zaposlenih, ki so bili nadlegovanju priča, odstopil kot direktor losangeleške opere. Njegov nocojšnji nastop na Festivalu Ljubljana prihaja le nekaj mesecev zatem, ko so v javnost prišle zgodbe študentk o spolnem nadlegovanju v univerzitetnem okolju, pa v letu, ko smo dobili redefinicijo kaznivega dejanja posilstva po modelu »samo ja pomeni ja« - zato je odločitev festivala, da ga povabi, naletela na kritike in pozive k bojkotu nastopa pevca. Na festivalu vstopnice za njegov nastop sicer stanejo od 49 do 199 evrov. S festivala so za časnik Mladina svojo odločitev, da pevčev nastop pri nas vendarle bo, upravičili s tem, da navedbe o Domingovem neprimernem vedenju do mlajših žensk »nikoli niso bile predmet kakršnekoli kazenske obtožbe in/ali kazenske obsodbe«, in da so zato trdno prepričani, da so »zavezani slediti domnevi nedolžnosti«. Mnogi organizatorji kulturnih dogodkov v tujini so sodelovanje s pevcem sicer prekinili. Ameriška neprofitna agencija Associated Press pa je zapisala, da je bilo Domingovo osvajanje mlajših žensk v svetu opere »javna skrivnost«.

V okviru poletnega cikla oddaj, v katerih poslušamo stare posnetke danes uveljavljenih glasbenikov, bomo poslušali odlomka z dveh koncertov, na katerih je nastopil kitarist Izidor Erazem Grafenauer. Prvi je bil leta 2011, drugi pa leto zatem.
Glasbenik se je s sedmimi leti sicer začel učiti klavir, kitaro pa je v roke vzel šele leto zatem, in sicer pod vodstvom Eve Hren na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Tam je pozneje tudi maturiral iz kitare in glasbene teorije, nato pa se je vpisal na študij kitare na Akademiji za glasbo v razred svojega očeta Andreja Grafenauerja. Diplomiral je leta 2013, potem je leta 2017 magistriral iz historičnih brenkal v Benetkah pri Tizianu Bagnatiju, specializacijo iz kitare pa je končal leta 2018 v Zagrebu pri Istvánu Römerju. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani poučuje izbirni predmet lutnjo in historične inštrumente s strunami.

Mojca Širok je do leta 2018 slovela predvsem kot televizijska novinarka, tistega leta pa je objavila svojo leposlovno prvenko, srhljivko z naslovom Pogodba, in dokazala, da obvlada tudi pisanje leposlovnih del. Dobro pisateljsko kondicijo je potrdila pred kratkim, ko je pri isti založbi, pri Mladinski knjigi, objavila srhljivko Evidenca, drugi del trilogije Rim, Ljubljana, Bruselj. Tudi tokrat je napisala napeto knjigo, ustvarila galerijo zanimivih likov, naslikala nevarno simbiozo politike in denarja ter pripravila kar nekaj presenečenj za bralca in bralko. Več o berljivem romanu bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo.

Za to oddajo smo izbrali posnetke ansambla Sonatori de la Gioiosa Marca iz Trevisa, ki se že od ustanovitve pred skoraj štirimi desetletji posveča predvsem beneški glasbi 17. in 18. stoletja za godala. Poslušali bomo glasbo Daria Castella, Battiste Fontane, Tarquinia Merule, Giovannija Rovette, Biagia Marinija, Francesca Turinija, Giuseppa Scaranija, Francesca Cavallija in Marca Uccellinija.

Glasbena medigra

8. julija 1621 se je pred štiristo leti rodil Jean de La Fontaine, francoski klasicistični pesnik, najbolj znan po basnih in najpopularnejši pisec svoje dobe v Franciji z izjemnim vplivom na mnoge avtorje, ki so mu sledili. La Fontaine je napisal dve zbirki basni. Za pripoved in dialog uporablja svobodni verz. Z radoživostjo in moralno etičnimi sporočili poziva k življenjskemu optimizmu in modrosti. Iz La Fontaineovega opusa smo izbrali pet basni v prevodu Marije Javoršek: Škržat in mravlja, Smrt in nesrečnik, Smrt in drvar, Orel in slavec, in Stari maček in mlada miš.

V poletnem času bomo v oddajah Za en bokal muzike obujali spomin na izdaje Glasbenonarodopisnega inštituta, ki je v preteklosti s svojimi izdajami poskrbel za to, da je del zaklada našega ljudskega izročila prišel tudi v roke posameznikov. Spomnili se bomo izdaj zgoščenk, ki so izšle v zadnjih treh desetletjih, na njih pa so posnetki tako ljudskih pesmi kot tudi godčevskih viž, nekatere so tematske, vse pa spremljajo tehtni komentarji. V prvi oddaji se bomo spomnili enega temeljnih projektov: Slovenske ljudske pesmi so zbirka petih knjig in petih zgoščenk, ki izčrpno in temeljito predstavijo bistven in tudi najstarejši del našega izročila…

Komorni studio bo posvečenem izbranim glasbenim posnetkom z 68. Festivala Ljubljana 2020, ko so na različnih prizoriščih v mestu nastopili ugledni in mednarodno uveljavljeni glasbeniki: ansambel I solisti Veneti in dirigent Giuliano Carella, italijanski komorni ansambel Goffríller, komorne zasedbe glasbenikov: flavtist Felix Rénggli, oboist Emánuel Abbühl, pianistka in čembalistka Kímiko Imáni in pianist Thomas Haberlah, kvartet kitar Aighetta, duo hrvaškega kontrabasista Boža Páradžika in nemškega pianista Hánsjácoba Staemmlerja, Komorni orkester Anima musicae pod umetniškim vodstvom violnista in koncertnega mojstra Laszla G. Horvatha, duo izraelaskih glasbenikov: violista Guyja Ben-Zionyja in pianista Naamana Wagnerja ter francoski akordeonist Richard Galliano in italijanski glasbeniki: flavtist Massimo Mercelli in ansambla I Solisti Aquilani, ki ga vodi koncertni mojster, violinist Daniele Orlando. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Drama mlajšega mednarodno uveljavljenega hrvaškega avtorja govori o fizičnih in čustvenih posledicah srbsko-hrvaške vojne pred tremi desetletji. Ostro postavlja pred nas nerešljiv preplet domoljublja in neizbežne fizične in čustvene pohabe tistih, ki so sledili moralnim zahtevam tega domoljublja, v veliki meri pa izgubili sebe in svoje bližnje. In ta absurdni preplet velja za vse čase in vse svetove, kjer še poznajo pojem domovine.
Martinič v svojih dramskih besedilih diskretno nagovori bralca, poslušalca oziroma gledalca in na način sodobne, predvsem nemške dramatike opozarja, da ne poslušamo nekaj resničnega, ampak pripoved o nečem resničnem. S tem kritičnim odmikom je skladno njegovo brezobzirno, neusmiljeno izrekanje resnice o bivanjskem položaju izbranih dramskih likov, tudi o Anteju.

Avtor besedila: Ivor Martinić
Avtorica prevoda: Alja Predan
Režiser: Jože Valentič
Dramaturg: Goran Schmidt
Mojster zvoka: Matjaž Miklič
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Organizator izvedbe: Helena Mugerle

Igralec (Ante): Žiga Udir
Igralka (Ljubica): Tina Potočnik
Igralec (Josip): Matej Recer
Igralka (Jela): Iva Krajnc
Igralka(soseda): Damjana Černe

Traja: 30'56'\t
Produkcija Uredništva igranega programa 2011

Glasbena medigra

Prejšnji teden nas je v starosti 82 let zapustil nizozemski skladatelj Louis Andriesen. Bil je eden najbolj vplivnih nizozemskih skladateljev svoje generacije, v svojo glasbo pa je pogosto vključeval tudi družbena in politična vprašanja.
Louis Andriessen je leta 1972 ustanovil ansambel z imenom De Volharding – kar v prevodu pomeni vztrajnost. V tem času se je tudi ukvarjal z vprašanjem, kako družbena in politična vprašanja predstaviti z glasbo. Zgodovina uči, da lahko politizacija glasbe vodi v degeneracijo kompozicijskih postopkov, hkrati pa preveč kompleksne glasbene ideje vodijo v pretirano zvočno abstrakcijo. Andriessen se je tega vprašanja lotil z reformo izvajalske prakse. Menil je, da so simfonični orkestri odraz kapitalistične logike in teženj glasbenih založb po zaslužku, zato je z ansamblom De Volharding iskal nove poti h glasbenemu izrazu. Te so temeljile na svobodi posameznih izvajalcev, obenem pa jih je družila ideja skupnega muziciranja