Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glasba skladatelja tega tedna Aleksandra Skrjabina je prepletena s harmonskimi inovacijami, nenavadnimi preobrati in osupljivimi tonalnimi odkritji. Njegovo ustvarjalno razmišljanje vabi pripravljenega poslušalca na intelektualno potovanje, ki se dviga nad preračunano atonalnostjo Arnolda Schonberga ali sofisticiranim svetovljanstvom Igorja Stravinskega. Vzpenjajoča se pot Skrjabinovega razvijanja večtonalnosti je bila v zgodovini glasbene domišljije edinstvena. Njegova osebnost je bila zmes pragmatičnega in nenaravnega, absurdnega.

Kljub pandemiji je turistična sezona v razcvetu. Pri naših sosedih so optimistični, saj vlade postopno sproščajo ukrepe. Na Hrvaškem je bil obisk junija stoodstotno višji kot lani. V deželi Furlanija - Julijska krajina stavijo na kakovost ponudbe in raznovrstna doživetja, tudi dejavno preživljanje počitnic. Avstrijo pesti pomanjkanje delovne sile, vse pa opozarjajo na dolgoročne posledice epidemije.

V oddaji predstavljamo glasbo britanskega skladatelja Roberta Boba Chilcotta. V njegovem opusu je več del za otroške in mladinske zbore, ki jih mladi pevci radi izvajajo po vsem svetu. Med njimi so skladbe A Little Jazz Mass, Can you hear me, God of the open air in The making of the drum, ki jih bomo slišali v oddaji.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.

Prihodnji teden se odpira letni kino Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu, v Ljutomeru in Ormožu pa se že pripravljajo na 17. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. Poročali bomo tudi o dogajanju na 74. filmskem festivalu v Cannesu, o Tednu italijanskega filma, ki bo prihodnji teden potekal v Slovenski kinoteki, poleg tega bomo ocenili film Šarlatan režiserke Agnieszke Holland o nekoč slavnem češkem zdravilcu in zeliščarju Janu Mikolášku.

Monsunska svatba, film uspešne režiserke Mire Naír, je eden tistih redkih, filigransko prefinjenih filmov, ki gledalcu razkrivajo nove neznane kulture in nam pri tem pravzaprav dokazujejo univerzalnost naših občutkov in razkrivajo krhkost temeljev, na katerih gradimo svoj svet v komunikaciji s tistimi, ki jih imamo radi in ki nas obkrožajo.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V zadnjem desetletju so algoritmi na podlagi velikega podatkovja začeli vstopati v vse pore družbenega življenja in ga na bolj ali manj zaznavne načine začeli spreminjati. Nato je svet doletela pandemija covida-19, ki je k premiku v digitalno prisilila nove, obsežne skupine ljudi in celo vrsto dejavnosti, kjer prej te potrebe (še) ni bilo. V pokoronski prihodnosti se nam obeta pospešena digitalna transformacija, to obljubljajo vsi načrti pokriznega okrevanja.

Tehnologije, ki so nam na voljo, smo ljudje skozi vso zgodovino uporabljali na najrazličnejše načine, tako v dobre kot v slabe namene. A možnosti, ki se odpirajo z umetno inteligenco in velepodatki, utegnejo globlje preoblikovati človeško družbo, kot so jo predhodne tehnologije, ob tem pa je smer teh transformacij še precej nejasna.

"Danes pogosto vidimo tehnologijo kot rešiteljico naših problemov, naj so to vojne, globalno segrevanje, pandemija, kriminal, prevelika telesna teža. In to rešitev vidimo kot nekaj vrednostno nevtralnega. Jaz pa pravim, da ni tako," poudarja prof. dr. Aleš Završnik, direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. "Treba jo je razumeti kot družbeni proizvod, kot proizvod nekih specifičnih vrednot, gledanja na svet in na težave, s katerimi se spopadamo."

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.

Ko stopimo v ljubljansko Galerijo Jakopič, najprej opazimo Rogerja Ballena, ki sedi na vrtljivem stolu s fotoaparatom v rokah. Seveda ne gre zanj osebno, temveč za njegovo skulpturo, ki potrdi to, na kar namiguje že naslov razstave – da vstopamo v svet, kot ga vidi Roger Ballen. Ne preseneti torej, da je znani umetnik že fotografije v knjigi Outland iz leta 2001 v nekem intervjuju opisal kot avtoportrete, ker tematizirajo stanje njegovega duha, čeprav so na fotografijah pogosto prikazani marginalizirani posamezniki v ekspresivnih pozah ter neprijetnih okoljih. Ballen je sicer v svojem delu prešel od dokumentarnosti in fotografiranja marginaliziranih ljudi k večji abstraktnosti in nadrealističnosti, pa tudi uporabi instalacij in risb, ki spominjajo na otroške. Razstava Svet, kot ga vidi Roger Ballen je bila prvič na ogled v muzeju Halle Saint Pierre v Parizu, v Ljubljani pa jo je avtor v dialogu s kustosinjo Marijo Skočir prilagodil specifičnemu prostoru Galerije Jakopič. Postavitev ima delno retrospektivno naravo, saj obsega velik del Ballenovega opusa, ki pa ga ne predstavlja samo kronološko, temveč prek tematskih sklopov. Fotografije dopolnjujejo instalacije, sestavljene iz številnih predmetov, med katerimi jih je umetnik nekaj našel v Ljubljani.

Glasbena medigra.

Dela italijanskega pisatelja Stefana Bennija so prežeta s humorjem, dobrohotnim sarkazmom in čutom za socialno pravičnost. V slovenščini lahko beremo dva njegova romana in knjigo kratke proze, vse v prevodu Janka Petrovca. Roman Marjetka Sladkosnedka pripoveduje o petnajstletni domiselni, iznajdljivi in pretkani deklici, ki ima veliko zanimivih hobijev, med njimi tudi pisanje slabe poezije in začetkov velikih romanov. Živi ustaljeno družinsko življenje na periferiji z mamo, očetom, dvema bratoma in dedkom, dokler njenega vsakdana ne pretrese prihod novih sosedov. Interpretira dramska igralka Nina Valič.

V Povabilu na koncert bomo predvajali Sonato za klarinet in klavir, op. 120, št. 2 v Es-duru, ki jo je znameniti nemški skladatelj romantike Johannes Brahms napisal leta 1894.

V oddaji Petkov koncertni večer poslušajte posnetke tretjega koncerta simfoničnega cikla SNG Maribor, ki ga je izvedel Simfonični orkester mariborske operne hiše 9. januarja 2020 v dvorani Union v Mariboru. Kot solist se je predstavil violončelist Milan Hudnik, član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je z mariborskim simfoničnim orkestrom izvedel Koncertantno fantazijo za violončelo in orkester sodobnega slovenskega skladatelja Igorja Štuheca. Orkester je najprej zaigral Tragično uverturo v d-molu, op. 81, velikega nemškega romantika Johannesa Brahmsa, v drugem delu koncerta pa se je posvetil izvedbi obsežne Simfonije št. 5 v c-molu, op. 67, Ludwiga van Beethovna. Simfonični orkester SNG Maribor je vodil ugledni irski dirigent Robert Houlihan, ki je prvič vodil ta orkester decembra 1995 in je znani gost slovenskih koncertnih odrov. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Gospe in gospodje, vabimo vas v poletno lesketanje glasov, drugič.
Nadaljujemo namreč s posnetkom koncerta Zbora Zahodnonemškega radia iz Kölna iz leta 2018, za katerega je dirigent Peter Dijkstra izbral skladbe romantičnega občutja svojih nizozemskih rojakov, francoskih impresionističnih skladateljev in ameriških sodobnejših ustvarjalcev.

Nocoj se bodo tako razvrstile skladbe
Na to uro dneva Tona de Leeuwva,
Odsevi na vodi iz Debussyjevih Podob, za klavirjem bo Christoph Schnackertz,
dve iz niza Pesmi o vrtnicah Mortena Lauridsena in Barberjev Agnus Dei.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.