Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.

Lani jeseni smo v Drugem pogledu prvič gostili sogovornico iz mesta leva. To namreč v sanskrtu pomeni ime države Singapur. Yumei Foong je od tam. K nam jo je pripeljal študij; da je tu tudi ostala, je poskrbela ljubezen. Njena domovina, ki je mimogrede več kot 20-krat manjša od Slovenije, je zelo podobna naši državi, boste slišali v nadaljevanju. Največje razlike je mogoče najti na gospodarskem področju, pri načinu, kako se sklepajo posli. Z Yumei Foong pa tudi o tistih znanih visokih, tudi zapornih kaznih za npr. odvržen žvečilni gumi v Singapurju. Slišali bomo ponovitev oddaje, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Poznam gospo, ki ob službi in družini že petnajst let skrbi za svojo bolno in ostarelo mamo. Mamino stanje se z vsakim letom poslabša, zato je asistenca z vsakim dnem bolj celostna. V vseh teh letih ta gospa ni bila na dopustu, preživela ni niti ene same noči zdoma, njen prosti čas je čas oskrbe.
O tej zgodbi bi lahko rekli marsikaj, mene nagovarjajo predvsem odzivi okolice. Skoraj vsi so si enotnih misli, da je položaj krut in nepošten, da gospa iz leta v leto bolj nepriklicno izgublja svoje lastno življenje in da bi morala nemudoma navezati stik z domom za ostarele.
Da je opisani položaj nadvse težak, vejo vsi, ki so kaj podobnega že izkusili. V ozadju potrošniškega povzdigovanja potreb in želja pa se pozivi okolice razumejo še drugače, lahko bi rekli, da kot klici k zdravemu razumu. Ta gospa, tako se zdi, se zdravemu razumu nepreklicno odreka in ubira povsem nerazumo pot. V njeni drži je nekaj, česar ne smemo uzreti, če naj ne načnemo temljev, ki nam ponujajo udobje in varnost. V družbi, ki hoče regulirati vse sfere našega obstoja, so izbira, užitek in svoboda, pa naj bodo še tako zlagani, sveti. V taki družbi je drža te gospe opredeljena kot čudaštvo, ki ga je treba izkoreniniti.
A prav v tem izzivalnem kljubovanju je skrito sporočilo. Česar ne opazimo, sije. Sije iz zatemnjenega zakulisja odra, na katerem hočemo odigrati vsak svojo neponovljivo vlogo in nam govori.
Kaj nam govori?
Govori nam, da življenje v svoji neskončni zapletenosti postavlja pred nas izzive, ki jim brez kančka norosti ne bi mogli biti kos. Da z uravnilovkami zdravega razuma, pravičnosti in preračunljivosti nekaterih odločitev ne moremo pojasniti. Govori nam, da so zunaj sfere egocentričnih aktov, ki skozi medijsko samopromocijo uživajo navidezni monopol, še druge mogoče drže. Da za večino teh drž ne bomo nikoli izvedeli, ker je prava plemenitost zadržana. Da je prepričevanje prepričanih jalovo in da so molčeča dejanja nad besedami. Govori nam, da tudi v obubožanem času, kakršen je naš, posamezniki še vedno, zavestno ali instinktivno, živijo karitas.
Manj neposredno pa nam morda govori tudi o tem, da dajati se ne pomeni nujno končati svoje lastno življenjo. Z dajanjem življenje morda zares šele začnemo. Odpremo ga za nekaj novega, za nekaj, v najboljšem pomenu besede, drugega.

V slovenskem morju so strokovnjaki do danes popisali 2260 vrst živali in rastlin. Potapljač in morski biolog, prof. dr. Lovrenc Lipej iz Nacionalnega inštituta za biologijo poudarja, da je slovensko morje daleč od dolgočasnega in pustega.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Če želite, da okolico vaše hiše krasi lepo negovana zelenica, poleti ne smete pozabiti nanjo, čeprav ste zaradi časa dopustov morda več odsotni. Ravno nasprotno, trata zahteva poleti še več oskrbe in še več dela, pa naj gre za strokovno položene travne zvitke ali za običajno, "doma sejano" travo. O poletni oskrbi vseh vrst trate smo v Zelenem nasvetu govorili s krajinskim arhitektom in strokovnjakom za urejanje vrtov Andrejem Strgarjem.

Dopustniško fotodokumentiranje je nadvse priljubljena dejavnost. A veliko posnetkov je lahko tudi neposrečenih. Kako izbrati motiv, pravo svetlobo, domisliti kompozicijo in predvsem, kako vse to (pre)obilje fotopodob povezati v dopadljivo in predvsem pregledno celoto? Za nasvete v petkovem Svetovalnem servisu gostimo priznano in mednarodno uveljavljeno fotografinjo Manco Juvan.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
Leta 1983, je svoj pohod na svetovne lestvice začela skladba skupine The Police Every breath you take. Pesem, ki jo najdete na albumu Syncronicity, je kar osem tednov vztrajala na prvem mestu Billboardove lestvice in postala najbolje prodajana skladba leta 1983. Stingu in skupini The Police je prinesla dve nagradi grammy.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Odstranitev skupine rumenih jopičev z alternativne proslave na Prešernovem trgu 25-ega junija je že pred pozivi protestnikov ukazalo vodstvo varovanja. To je ob predstavitvi ugotovitev odrejenega strokovnega nadzora danes sporočil generalni direktor policije Anton Olaj. Ob tem je dejal, da policisti niso obravnavali več kršitev pripadnikov protestne ljudske skupščine. Nekateri drugi poudarki oddaje:
- Tožilci: vlada je nezakonito razveljavila razpis za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev.
- Na predčasnem glasovanju pred referendumom o zakonu o vodah rekordno število volilcev.
- Litva na evropski meji z Belorusijo postavlja žično ograjo.

Drugi poudarki:
Povečevanje samooskrbe z zelenjavo zlasti po zaslugi pomurskih pridelovalcev
Sanacija plazov v občini Šentjur; brez pomoči države ne bo šlo
Trboveljsko Poletje dobesedno pod zvezdami - na Kumu

Že v začetku poletja se spopadamo z novimi vročinskimi rekordi. V državah, o katerih smo se še nedavno učili, da so za njih značilna poletja s temperaturami okrog 20 stopinj, se morajo učiti, kako preživeti pri skoraj 50 stopinjah Celzija. Ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije so bili poslanci Evropskega parlamenta kritični do premajhnih podnebnih ambicij naše države, pa tudi do razmer glede vladavine prava in svobode medijev. Hud napad na novinarstvo pa se je zgodil na Nizozemskem. Preiskovalni novinar Peter R de Vries, ki so ga ustrelili v središču Amsterdama, se bori za življenje.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Premier Janez Janša je najprej v slovenskem in nato v evropskem parlamentu predstavil program slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Poleg pohval in spodbud je požel predvsem kritike in opozorila na področjih vladavine prava in medijev. Teden je minil tudi v znamenju kampanje, zapletov in predčasnega glasovanja pred referendumom o pitni vodi. Bolj kot politika pa za poletni nemir skrbi širjenje različice koronavirusa delta, cepljenje poteka prepočasi. Športno veselje nam je ta teden z uvrstitvijo na olimpijske igre prinesla košarkarska ekipa. Vse to in še veliko več v Tedenskem aktualnem mozaiku. Pripravlja ga Zdenka Bakalar.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

V hiši tete Vande je vse okroglo in zanimivo …
Pripoveduje: Janez Hočevar.
Napisala: J. Laidlaw.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1979.

Znanstvenik, vrhunski poznavalec starih knjig, vstopi v tiho, odmaknjeno knjižnico in tam na neki zaprašeni polici povsem nenadejano odkrije nepojmljivo starodavno, legendarno besedilo, ki je dolga stoletja veljalo za izgubljeno, zdaj pa se zdi, da bo srečno najdeni rokopis v povsem novi luči osvetlil preteklost. Tole se sliši kot zaplet iz kakšnega pogrošnega romana, kajne, a v resnici se je nekaj podobnega zgodilo pred slabim desetletjem, oktobra leta 2012, ko je avstrijski filolog Lukas Dorfbauer v kölnski stolni knjižnici v rokopisu iz 9. stoletja odkril Razlage evangelijev, besedilo, ki ga je okoli leta 350 po Kristusu spisal tedanji oglejski škof Fortunacijan. To je besedilo, v katerem sicer ne bomo našli, kakor bi nemara pomislil kdo, ki je preveč bral Dana Browna, nobenega prepovedanega nauka ali skrivne vednosti, je pa vendarle izjemno pomembno, saj predstavlja bržčas najstarejšo v latinščini spisano interpretacijo novozaveznih evangelijev. Opravka imamo, drugače rečeno, z besedilom, v katerem upravičeno lahko ugledamo enega temeljev zahodne teološke tradicije. Še več; ker so Fortunacijanove Razlage evangelijev nastale v letih, ko je rimsko krščanstvo najmočneje pretresala tako imenovana arijanska herezija, nam lahko novoodkrito besedilo oglejskega škofa pomaga bolje razumeti nemara ključni doktrinarni spor, ki je zaznamoval zgodnjo Cerkev, to je spor glede razmerja med Bogom Očetom in Bogom Sinom. Videti je torej, da so Fortunacijanove Razlage evangelijev – pa četudi o Dorfbauerjevem odkritju Hollywood menda ne bo snemal filmov – vredne vse naše pozornosti. In kar nekaj smo jim je namenili v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili frančiškana Jana Dominika Bogataja, sodelavca pri Inštitutu za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in doktorskega študenta patristike na Papeški lateranski univerzi v Rimu. Naš gost je namreč spisal spremno študijo k slovenski izdaji Fortunacijanove izgubljene in najdene knjige, ki je po zaslugi prevajalskih naporov Doroteje Novak prav pred kratkim izšla v založbi Celjske Mohorjeve družbe. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Dela italijanskega pisatelja Stefana Bennija so prežeta s humorjem, dobrohotnim sarkazmom in čutom za socialno pravičnost. V slovenščini lahko beremo dva njegova romana in knjigo kratke proze, vse v prevodu Janka Petrovca. Roman Marjetka Sladkosnedka pripoveduje o petnajstletni domiselni, iznajdljivi in pretkani deklici, ki ima veliko zanimivih hobijev, med njimi tudi pisanje slabe poezije in začetkov velikih romanov. Živi ustaljeno družinsko življenje na periferiji z mamo, očetom, dvema bratoma in dedkom, dokler njenega vsakdana ne pretrese prihod novih sosedov. Interpretira dramska igralka Nina Valič.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.