Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov festivala Europa cantat, ki letos poteka v slovenski prestolnici.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

S Petrarcovim sonetom št. 123 iz cikla Leta romanja Franza Liszta se bomo uvodoma navezali na lirični utrinek. Sledila bosta Violinski koncert št. 2 v madžarskem slogu in kratka Romanca za violino in klavir Josepha Joachima, nato bo na vrsti Schumannova Fantazija za violino in orkester, ki jo je skladatelj posvetil Joachimu, v zadnji uri Glasbene jutranjice pa bomo predvajali še Madžarske ljudske napeve Bele Bartoka, ki bodo zazveneli v Szigetijevi priredbi za violino in klavir ter Suito za orkester št. 3, 'Vaško', Georgeja Enesca.

Ta teden se bomo v oddaji Skladatelj tedna posvetili življenjski zgodbi in glasbi Georgea Gershwina. Večina ljubiteljev glasbe ga pozna po njegovih uspešnicah, kot so Rapsodija v modrem, operi Porgy in Bess, filmski glasbi in popevkah, za glasbeno zgodovino pa je med drugim pomemben, ker velja za človeka, ki je džez prinesel v velike koncertne dvorane.

V tokratni oddaji bomo najprej napovedali zborovski festival Europa Cantat, večji del Panorame pa bomo namenili razstavam: v Bruslju so odprli razstavo Vznemirljivi časi, ki je veliko vznemirjenja izzvala že pred odprtjem; v koroškem Rožeku je v galeriji Šikoronja na ogled razstava Zagon in vzdušje, v galeriji Kresija v Ljubljani pa fotografska razstava Dihaj Matjaža Krivica; posvetili se bomo tudi festivalu sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju in nekaj minut namenili izjemnim posameznikom, ki jih je za njihovo ustvarjanje oziroma delovanje odlikoval predsednik republike: Zorku Simčiču, Mirsadu Begiću in Stanislavi Gregorič.

Današnje Arsove spominčice posvečamo našemu uglednemu tenoristu Juriju Reji, ki je pred tremi tedni, 29. junija, umrl v starosti 85 let.
Jurij Reja je pevsko tehniko in interpretacijo izpopolnjeval med večletnim raziskovanjem svojega glasu in učenjem pri opernih velikanih, baritonistu Janku Vekoslavu in tenoristu Antonu Dermoti na Dunaju. Desetletja dolgo je prepeval v ljubljanski Operi, nastopil je v približno 75 opernih vlogah v enajstih jezikih in gostoval v Dunajski državni Operi, po vsej nekdanji Jugoslaviji, v Italiji, na Češkem, Slovaškem, v Nemčiji in drugod po Evropi.

V juliju je docent za zgodovino na Univerzi v Novi Gorici dr. Željko Oset v samozaložbi izdal diplomatični prepis v Arhivu Republike Slovenije na mikrofilmu hranjenega učbenika takratne jugoslovanske tajne službe UDB v Sloveniji (izv: Uprava državne bezbednosti oziroma varnosti po slovensko). V pogovoru je orisal okoliščine nastajanja izdaje tega zgodovinskega dokumenta iz obdobja, ko je takratna oblast oziroma komunistična partija hotela posodobiti izobrazbeno podhranjenost svojih agentov, od katerih jih je vsaj v okviru Slovenije kar nekaj prihajalo iz zahodnih, po prvi svetovni vojni Kraljevini Italiji priključenih ozemelj. Glede na to, da je bil komunikacijski jezik na ravni države srbohrvaščina, primorski Slovenci pod Italijo niso imeli izkušenj z njim, zato so se odločili zadevo prevesti v slovenščino. Temeljni vir je torej razmeram prilagojena slovenščina iz terminov, prevzetih iz ruskih in srbskih izrazov. Skratka, gre za dokument časa, zakaj pa naj bi bil zanimiv več kot pol stoletja po nastanku, v pogovoru z gostom. Sogovornik sicer raziskuje intelektualno in kulturno zgodovino, preteklost SAZU, novogoriške in ljubljanske univerze in nenazadnje, temo, o kateri gre beseda v pogovoru.

Ugledna slovenska pianistka Tatjana Ognjanovič se je od četrtega leta do končane srednje stopnje šolanja učila igrati na klavir pri profesorici Darinki Bernetič, nato je študirala klavir na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorici Dubravki Tomšič Srebotnjak in pri njej diplomirala leta 1986 ter opravila umetniško specializacijo, prejela pa je tudi univerzitetno Prešernovo nagrado. V letih od 1986 do 1993 je živela na Dunaju in se je študijsko izpopolnjevala na Visoki šoli za glasbo pri profesorju Hansu Petermandlu, med letoma 1991 in 1993 pa tudi na glasbenem konservatoriju Petra Iljiča Čajkovskega pri profesorju Viktorju Meržanovu. V prvi oddaji bomo predstavili pianistko z izborom solističnih in komornih skladb Aleksandra Skrjabina, Georgea Crumba, Mihaila Glinke in Ludwiga van Beethovna. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bo pianistka tudi govorila o svojem študiju in priljubljenih skladateljih.

Konec lanskega leta je akademikinja Renata Salecl v zbirki Kultura (pri Mladinski knjigi) objavila študijo z naslovom Strast do nevednosti in s podnaslovom Kdaj in zakaj ne želimo vedeti. Čeprav je naslov študije presenetljiv, pa avtorica predstavi vrsto življenjskih položajev in teoretskih interpretacij, v katerih je nevednost priročen izhod ali preprosta rešitev. Več o tematiki je avtorica povedala v ponovitvi januarske oddaje.

Znova začenjamo daljši in izčrpnejši sklop oddaj, ki ga tokrat posvečamo izjemnemu glasbeniku Donu Ellisu in njegovim nadvse edinstvenim »godbam«. Pod naslovom naših oddaj ste že večkrat slišali zasedbe, ki odločno presegajo katerekoli ozke žanrske opredelitve, a obenem svoje korenine vlečejo k istim izvorom kot sodobni pihalni orkestri. V zvočnih postavitvah zasedb, kot so bili orkestri slovitega Stana Kentona ali pa American Wind Symphony, ni težko potegniti jasne vzporednice z običajno godbo, ki izvaja koračnice, ker je navsezadnje govor o zelo sorodnem zvočnem mediju, ki na enakih »delovnih sredstvih – glasbilih« pač deluje v različnih smereh glasbenega nagovora. Še posebej je ta vzporednica prisotna na področju tako imenovanega orkestrskega jazza, ki že skoraj sedem desetletij redno prestopa bregove ozkih žanrskih opredelitev, pri čemer se je večkrat znašel na tako deviškem ozemlju, da niti sam ni znal opredeliti svojih koordinat delovanja.
K takim zagotovo sodijo glasbeni podvigi Dona Ellisa, ki še štiri desetletja in pol po njegovi smrti enako navdušujejo kot čudijo v najboljšem pomenu besede, zato vas za uvodno zvočno pokušino kar takoj popeljemo v njihovo žlahtno sredico z znamenito glavno temo iz filma »Francoska zveza«. Slišali boste tudi skladbo »Sporting Dance«, kjer se bosta kot solista pomerila v vrtoglavem zvočnem dvoboju sam Donald Ellis na posebni vrsti pozavne, imenovani »Superbone«, kar bi po naše pomenilo super pozavna, kjer sta v enem glasbilu tako pozavna z ventili kot na poteg, in član njegovega orkestra Alan Kaplan na običajni pozavni na poteg, ob koncu oddaje pa bomo predvajali še posnetek skladbe "Arcturus" iz zadnjega koncerta Dona Ellisa in njegovega orkestra na Festivalu v Montreuxu leta 1977.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Beethoven bo imel v tokratni oddaji najpomembnejšo vlogo, in sicer nas čaka posnetek koncerta iz cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, na katerem sta v začetku marca nastopila pianista Peter Bubola in Rebeka Dobravec. Svoj program sta sestavila tako, da sta nanj uvrstila vsak po eno Beethovnovo klavirsko sonato, poleg tega pa sta ob koncu koncerta zaigrala še skupaj, le da sta za ta nastop izbrala glasbo Franza Schuberta.

Recenzije so napisali Andrej Lutman, Gaja Pöschl, Kristina Jurkovič in Matej Bogataj.

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Andreas Reimann se je rodil leta 1946 v Leipzigu. V sedemdesetih letih je objavil dve knjigi pesmi, vendar v Nemški demokratični republiki s svojo poezijo, ki ji ne manjka ne ostrine ne jezikovnega hedonizma, ni bil zaželen, zato je lahko šele po padcu železne zavese nemoteno objavljal.
Njegova poezija je slikovita, hudomušno uporniška, mikavna tako v svoji specifičnosti izkušnje življenja v komunizmu kot tudi v obravnavi univerzalnih človeških tem, pospremljena s pogledom človeka, ki se nikoli ni odrekel svoji kritični drži. Pesmi je prevedla Tesa Drev Juh, interpretira jih dramski igralec Gašper Jarni.

Danski nacionalni simfonični orkester od leta 2017 umetniško vodi glavni dirigent italijanskega rodu Fabio Luisi, ki je znan po svojem globokem osebnem udejstvovanju v glasbi; hkrati so njegove glasbene izkušnje in obseg izjemni – z vodilnimi dirigentskimi funkcijami med drugim v Metropolitanski operi v New Yorku, v dunajskem simfoničnem orkestru in züriški operi.
Orkester bomo pod Luisijevo taktirko doživeli na posnetku koncerta, ki je bil izveden 19. marca v koncertni hiši danskega radia v Kobenhavnu.
Na sporedu sta bila Simfonija št. 1 v C-duru Georgesa Bizeta in Koncert za klavir in orkester št. 2 v g-molu, op. 22 Camilla Saint-Saënsa. Solist: Alessandro Taverna.

Glasbena medigra.

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.