Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Danes izpostavljamo:
Skladatelj tedna (Karl Amadeus Hartmann, Polona Kovačič)
Ženske v svetu glasbe (Tatjana Ognjanovič, Tjaša Krajnc)
Medenina in patina (Don Ellis/drugič, Igor Krivokapić)
Nove glasbene generacije (Sodobna glasba in inteligenca, Vesna Volk)
Koncert Evroradia (Ruski violinski zvoki z Iljo Gringolcem, Polona Kovačič)
Jazz avenija (Marko Kumer napoveduje program letošnjega 62. jazz festivala v Ljubljani)

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

S pesmijo Vročica otokov se selimo v tropske kraje, razbeljene od žgočega sonca. Njen avtor, madagaskarski pesnik Jean-Joseph Rabearivelo, velja za prvega modernega pesnika črne Afrike, izbor njegove poezije pa je v slovenščini izšel v knjigi z naslovom Skorajsanje.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Karl Amadeus Hartmann je bil eden največjih nemških simfonikov po koncu druge svetovne vojne, ki je na začetku poti v zgodnjih 30-ih letih 20. stoletja kot nov glasbeni glas užival veliko prepoznavnost, vzpon nacizma leta 1933 pa je za vedno spremenil njegovo življenje, zgradbo in vsebino umetniškega opusa ter creda.

V terminih Kulturne panorame vas vabimo k poslušanju cikla oddaj Dvogovori umetnic/umetnikov. To soboto bosta sogovornika slikarka Tina Dobrajc in slikar Mito Gegič. Sta slikarja mlajše srednje generacije, uveljavljena v slovenskem in mednarodnem prostoru, ki ob slikanju umetniško ustvarjata tudi v gledališču in novih medijih. Srečali smo se na Loškem gradu v Škofji Loki, kjer živita in ustvarjata, ter se pogovarjali o njuni umetnosti in širše.
V drugi oddaji bosta gostji Sanja Grcić, modna oblikovalka in kostumografinja, ter igralka Katarina Stegnar. Oddaji se povežeta v diptih s sklepnim delom prve, v kateri s Tino Dobrajc govorimo o motivih z njenih slik na kreacijah Sanje Grcić, druga oddaja pa se s to temo začne in k pogovoru poleg Sanje Grcić pritegne tudi Katarino Stegnar, ki te kreacije predstavlja na fotografijah in drugem promocijskem materialu za modno znamko firma by sanja.
K poslušanju cikla oddaj Dvogovori umetnic/umetnikov vas vabimo štiri zaporedne sobote ob 13.05 in v ponovitvah ob ponedeljkih ob 11.05 na Arsu.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Tokrat vas vabimo k poslušanju teme na meji med znanostjo, umetnostjo, človekovo kognicijo oziroma spoznanjem in razlik med tako imenovanima »kulturo in naturo«, torej naravo. Konec prejšnjega desetletja je v eni izmed naših oddaj Veno Taufer prevedel del odmeva slovitega profesorja Terryja Eagletona na prelomno knjigo Briana Boyda »On the Origin of Stories: Evolution, Cognition, and Fiction«, slovensko: O izvoru zgodb: evolucija, spoznanje in leposlovje. Ta je predvsem v anglosaškem akademskem svetu intelektualno spodbudila veliko razprav in v drugi polovici prejšnega desetletja pripeljala celo do zanimive razstave v avstralskem Muzeju stare in nove umetnosti z naslovom »On the Origin of Art oziroma »O izvoru umetnosti«. Temeljno je pri vsem šlo za različne razlage razmerij med umetnostjo in znanostjo. Eagleton je tu podal fragmente evolucijske teorije umetnosti. Pred dobrim desetletjem smo Tauferjev prevod izseka razmišljanja Terryja Eagletona objavili z uredniškim naslovom »Darwin ne pomaga«. Oddajo je takrat uredila Tadeja Krečič, uvod ponovitve je pripravil Goran Tenze, besedilo pa interpretirata Jasna Rodošek in Jure Franko.

Pianistka Tatjana Ognjanović izvaja glasbo od baroka do najsodobnejše glasbe, vse do prvih izvedb slovenskih skladateljev. Nastopila je na številnih mednarodnih festivalih in koncertirala v petnajstih evropskih državah od Portugalske do Rusije, gostovala pa je tudi v Maleziji in Singapurju. Poleg samostojnih recitalov in koncertov v triu Amael je z različnimi slovenskimi in tujimi orkestri in dirigenti izvedla klavirske koncerte Mozarta, Beethovna, Mendelssohna, Schumanna, Rahmaninova, Skrjabina, Prokofjeva in Štuhéca.
Na ljubljanski Akademiji za glasbo je diplomirala in opravila umetniško specializacijo pri profesorici Dubravki Tomšič Srebotnjak, potem se je izpopolnjevala na Visoki šoli za glasbo  na Dunaju pri profesorju Hansu Petermandlu in na glasbenem konservatoriju Petra Iljiča Čajkovskega pri profesorju Viktorju Meržanovu. Tatjana Ognjanovič od leta 1992 poučuje na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je od leta 2005 redna profesorica za klavir.
Poslušajte njeno izvedbo prvega stavka Koncerta za klavir v cis-molu, op. 18, št. 2 Sergeja Rahmaninova in 3. stavka Concertina za klavir in godalni orkester Igorja Štuhéca. V drugi oddaji Ženske v svetu glasbe, ki jo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, bo pianistka Tatjana Ognjanović govorila tudi o izvajanju sodobne slovenske glasbe za klavir.

 

Če ste se v tem odgovoru prepoznali, vas vabimo, da svoje mnenje napišete na ars@rtvslo.si. Zanima nas, katere Arsove vsebine so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili. Vaša mnenja bomo vključili v oddajo, v kateri je gostja odgovorna urednica programa Ars Ingrid Kovač Brus. Oddajo vodi Lidija Hartman.

Prejšnjič smo začeli daljši in izčrpnejši sklop oddaj niza MEDENINA IN PATINA, posvečen Donu Ellisu in njegovim nadvse edinstvenim »godbam«. V nagovoru smo se dotaknili splošnejših dejstev in se nismo spuščali v njegovo življenjsko niti umetniško pot. Obema se bomo izognili tudi v tej oddaji in tokrat malo podrobneje predstavili sestavo Ellisove »godbe«. V izvedbi Don Ellis Orchestra boste lahko slišali suito iz filma Francoska naveza in Final Analysis.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Poslušali bomo ponovitev oddaje, v kateri smo se pogovarjali z Manco Dornik. Ta je raziskovalno nalogo s to temo pripravila kot del študija na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Glasbena medigra

Tess Gallagher, ameriška pesnica esejistka, pisateljica in dramatičarka, se v knjigi Dear Ghosts (Dragi duhovi), ki je izšla leta 2002, v skladu z naslovom sporazumeva z duhovi preteklosti – tudi s svojim pokojnim možem, znamenitim Raymondom Carverjem. Pesnica se prek poezije prav tako sooča s svojo minljivostjo. Verz Tess Gallagher je intenziven in neredko dvoumen, v njem pa naletimo tudi na sledi dramatičnosti njene siceršnje pisave. Pesmi, ki jih interpretira dramska igralka Maja Sever, je prevedla Tesa Drev Juh.

Pisatelj, literarni zgodovinar in politik Aleksander Zorn je bil vrsto let urednik pri založbi MK. V oddaji boste slišali njegov esej Otroška literatura in mladinska književnost, ki je izšel v reviji Otrok in knjiga leta 1995. Besedilo je pripravil in uredil Andrej Rot. Glasbene vložke je izbrala Alma Kužel iz Invencije za solo kitaro Milka Lazarja v izvedbi kitarista Žarka Ignjatovića. Oddajo je oblikoval tonski mojster Franci Moder, brala sta Jasna Rodošek in Ivan Lotrič.

"Ruski violinski zvoki z Iljo Gringolcem" – to je naslov koncerta, ki ga bomo spremljali do 22. ure. Solist bo izjemni 39-letni violinist Ilja Gringolc, ki bo zaigral redko slišano Koncertno suito za violino in orkester v g-molu, op. 28 Sergeja Tanejeva. Pred tem bosta orkester Musikkollegium Winterthur in dirigent Michael Sanderling izvedla še Slavnostno uverturo, op. 73 Aleksandra Glazunova, koncert pa se bo končal s Simfonijo št. 8 v G-duru, op. 88 Antonina Dvořáka.

Junakinja igre po besedilu uveljavljenega nemškega avtorja je med drugo svetovno vojno prejela najvišje cerkveno odlikovanje za zvestobo in stanovitnost »Pro Ecclesia et Pontifice«.
Zdaj je nemočna starka v Domu srca Jezusovega in se poslavlja od življenja.
Njena pretresljiva zgodba se začne v weimarski Nemčiji, ko je leta 1933 maturirala pri uršulinkah in se po tem odpovedala zaročencu in zakonu, ker se je posvetila pedagoškemu delu v cerkvenih zavodih. Ob izteku življenja pa bi Eliza Ruprecht naposled le rada našla odgovor na vprašanje, ali je njeno življenje zaman ostalo deviško in prazno, ker je sledila očetovemu uroku, da ji namreč po božjem ukazu ne bo nikoli dano uresničiti svoje volje.
Praizvedbo je radijska igra Pro ecclesia doživela na severnonemškem radiu kot monodrama. V slovenski izvedbi pa sta Elizo Ruprecht in njeno vest upodobili dve veliki, že pokojni slovenski igralki.

Avtor besedila\t: Theodor Weissenborn
Avtor prevoda: Borut Trekman\t
Režiser: Gregor Tozon \t
Dramaturg: Pavel Lužan
Mojster zvoka: Staš Janež\t\t
Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc\t
Organizatorka izvedbe: Helena Mugerle\t
Asistent zvoka: Sandi Zgonc\t

Igralka 1: Štefka Drolc \t
Igralka 2: Ljerka Belak

Traja: 41'07''
Produkcija Uredništva igranega programa 2001

Glasbena medigra

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.