Pred skoraj desetletjem je profesor filozofije Borut Osojnik poklical inženirja računalništva Boštjana Marušiča ter mu predlagal, da združita moči in ustvarita slovenski viski. Preučila sta škotsko tradicijo in proces predelave viskija nadgradila s slovensko vodo in zrakom. Od ročne izdelave kotla, izbiranja kombinacije sodov za zračenje do poskušanja in razvijanja pijače – osem let je trajalo, da sta na domači trg postavila prvo serijo. Vmes sta izdelala in razvila še džin, po katerem ju danes verjetno bolj poznamo. Ekipo Broken Bones je na Nočni obisk povabila Darja Pograjc.

Smernice o priporočeni povprečni uporabi zaslonov v prostem času pri otrocih in mladostnikih so napisali tisti strokovnjaki, ki pri svojem delu, predvsem pediatri v ambulantah, že opažajo nekatere težave zaradi čezmerne uporabe. Otroci do drugega leta naj ne bi bili izpostavljeni zaslonom. Otroci od 10. do 12. leta naj ne bi bili izpostavljeni zaslonom več kot uro in pol na dan, najstniki do 18. leta pa ne več kot dve uri. Kako realne so te smernice? Kakšne so izkušnje staršev? Odgovori v oddaji Med štirimi stenami, ki jo zdaj ponavljamo. Pripravila jo je Darja Groznik.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Katrca, Katrca, daj mi strdi! …, daj mi strdi! Toda kar me obkroža
hlačmanov obeh spolov tam okoli šestih let, je le ena deklica vedela, kaj je strd. Pomensko je za besedo vseeno potrebovala razlago. Potem se je glasno razveselila: Aja, aja! je vzkliknila.
Seveda, strd je strjen. Strdeno je tisto, kar vsebuje strd. Strdeno pomeni medeno. Ja ja, Katrca, Katrca, daj mi strdi!
Vrnila se že je bučela z medeno nožico domu; tej roži in uni je vzela, napila se v cvetju medu. To je pa v davnih časih napisal France Cegnar, mlajši Prešernov sodobnik, doma od Svetega Duha pri Škofji Loki.
Strd in bučela sta pomensko v sorodu. Bučela je bila kdaj tudi bečela, zdaj poznamo samo čebele. Tako je pač v jeziku, ta pozna premene. V šoli so nas učili, da je »jezik živ organizem«. Ja, tako je bilo rečeno, in že zelo zgodaj in dobro vem, da nisem vedela, KAJ JE organizem. Živ krst ni govoril o njem, tudi učitelji ne. Vseeno je bilo pa treba v šoli vedeli, kaj da je jezik. Doma je bilo drugače in bolj preprosto. Jezik za zobe, Drži jezik za zobmi. Prvo je pomenilo »ne jezikaj«, drugo pa, da bodi tiho. \t
Smešno, jezik so imeli tudi čevlji. Še bolj smešno pa to, da je bil v nemščini jezik die Zunge, toda kot nemščina pa die Sprache. A je mogoče ostati živ in zdrav, kot te začne šola daviti s tujimi jeziki?
Die Zunge me je kot šolarko spominjal na cungel. To je bil del konjskih vajeti. Zdaj pa slišim radijskega novinarja reči vajeti – ko kot jezikovno prikrajšana sirota ne pozna dovolj maternega jezika. Ali pa konja ne in njegove opreme! Katrca, Katrca, daj mi strdi … saj, Katrca veš, da srce me boli.
A se moram ugrizniti v jezik. Kot da bi bilo meni vse jasno. Že samo slovnični spol v jezikih! Sicer je pa ta povzročal težave samemu Finžgarju, pisatelju Finžgarju – še šolarju. Zapela sta se z učiteljem, ker je ta hotel, da je nemška voda srednjega spola, ko je vendar jasno, da je ženskega. Tak banalni razlog lahko zapečati šolski uspeh in – odločitev, da študent naj bo, je Francetovega Franceta Francetu nakopala ponavljanje prvega letnika gimnazije.
A če komu podobne težave grenijo spomin, naj se jim samo nasmehne!

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Katerim slabim navadam se najpogosteje vdajajo Japonke in Japonci? Kako zdravi so in kakšen je njihov zdravstveni sistem? V Kjoto smo poklicali mladega japonskega kardiologa, govorili pa smo tudi z znanim slovenskim kirurgom, ki japonsko zdravstvo in japonski življenjski slog dobro pozna. Zakaj japonski zdravniki radi delajo na podeželju? Kakšna je skrb za starejše v deželi stoletnic in stoletnikov? Ključni besedi današnjih Podob Japonske bosta zdravje in srce. K poslušanju vas vabi Iztok Konc.

Psi, mačke, ptice, morski prašički, želve in tako naprej. Kako na živali vplivajo visoke poletne temperature, katere vročino lažje prenašajo in katere težje? Kaj potrebujemo, ko gredo z nami na pot, posebno čez mejo? V oddaji pa tudi o drugih tegobah in boleznih živali, ki so v tem letnem času pogostejše. Gost: dr. vet. met. Marjan Kastelic, spec. med. ptic, malih sesalcev in plazilcev.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Da je vsak peti Slovenec žrtev spolne zlorabe, vemo in tudi to vemo, da večina ostane prikrita. V ponovitvi oddaje Med štirimi stenami pa bomo slišali nekaj o tem, zakaj bližnji tako skrbno prikrivajo spolno zlorabo otroka, zakaj žrtev prikrivanje še bolj prizadene kot zloraba sama, in kako to vse skupaj deluje kot pomembna blokada v njegovem odraslem življenju. Gostja Cirile Štuber je Maja Megla, avtorica knjige Smem biti to, kar sem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Začetek tedna je že zjutraj postregel z vrhunskim olimpijskim razpletom. Kanuist Benjamin Savšek je osvojil naslov olimpijskega prvaka v slalomu na divjih vodah, potem ko je v finalu prepričljivo premagal vso konkurenco. Odlično sm se odrezali tudi košarkarji, ki so v krstnem olimpijskem nastopu nadigrali Argentince. V oddaji tudi:
- Ponudniki blaga in storitev od danes preverjajo izpolnjevanje pogojev PCT
- V Franciji protesti zaradi sprejetja novih covidnih omejitev
- V zasebnih šolah pozdravljajo zakonsko spremembo, ki prinaša 100-odstotno državno financiranje obveznega programa

Drugi poudarki:
Nadaljujejoi se prizadevanja za sežigalnico odpadkov v Mariboru
Vrhnika bo dobila južno obvoznico za razbremenitev središča
V občini Trebnje oziroma v vasi Jezero bo vzorčna čistilna naprava za manjša naselja

Tudi to poletje poročamo o vročinskih valovih in novih vročinskih rekordih. Kanada je včasih veljala za državo, kjer prevladuje mraz, zdaj pa ni več tako – pred kratkim so na zahodu države izmerili skoraj 50 stopinj Celzija. Podobno velja za Skandinavijo, kjer so temperature sicer za zdaj še nižje in podobne tistim pri nas. Poleg vročine pa so Evropo hudo prizadele poplave, v katerih je v Nemčiji umrlo več kot 160 ljudi. Očitno je, da tudi Evropa ni pripravljena na podnebne spremembe. Predvsem pa je vse očitneje, kako nujen je prehod v brezogljično družbo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V domovih za starejše kronično primanjkuje kadrov, saj so pogoji dela zelo zahtevni. Kadrovski normativi so zastareli, to se je še posebno razgalilo v času epidemije. Po mnenju stroke bi za nego in boljšo kakovost življenja stanovalcev potrebovali kar dodatnih 3.000 zaposlenih. Odprto vprašanje ni samo, kje dobiti ustrezne ljudi, ampak tudi, kdo jih bo plačal – teh stroškov namreč ne bi smeli prevaliti na stanovalce. Kdaj bomo vendarle dobili nove normative, zakaj pogajanja še niso dala rezultatov? Kakšne so razmere v domovih, zakaj ostajajo postelje nezasedene? Kakšna je izkušnja z epidemijo in kako so pripravljeni na naslednji val, o tem voditeljica Alenka Terlep z dopisniki in gosti.

Gosti:
- Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo,
- Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov S Slovenije,
- Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti, združenja za dostojno starost.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Kaj, če jo deklica najde šele takrat, ko ji bo premajhna?
Pripoveduje: Nina Valič.\t\t
Napisala: Barbara Gregorič Gorenc.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Glasbena ustvarjalnost Slovencev iz sosednjih držav je izredno pestra. Pa naj gre za zborovsko dejavnost, ki jo skrbno negujejo in prenašajo iz roda v rod, ali za avtorska dela različnih glasbenih zvrsti; od vokalne do instrumentalne glasbe, od jazza do rocka in popa. Delček raznolike glasbene produkcije rojakov onstran meje lahko slišite v tokratni oddaji.

Zadnja oddaja v mesecu prinaša različne novice iz Slovenije in tujine. Med drugim tudi o nujni seji, ki jo je sklicala Levica. Pobudo za obravnavo položaja romske skupnosti v času epidemije covida-19 je v imenu predlagateljev na seji komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti predstavila Violeta Tomič. Kot ugotavlja, so romske etnične manjšine v Sloveniji posebej izpostavljene in družbeno odrinjene. Ocenjuje, da je epidemija razkrila zlasti slab položaj družin in otrok v romskih naseljih, kot spregledanega dela družbe, in tistih, ki živijo na skrajnem robu.

Kot veleva navada, je nocoj čas za novo rubriko romskega jezika, v kateri bo Samanta Baranja predstavila še nekaj zanimivih dejstev o romskem jeziku. Čeprav Romi izvirajo iz indijske podceline, so se pred skoraj 1500 leti izselili in odšli v različne smeri. Danes jih lahko najdemo po vsej Evropi in v Ameriki. Glede na njihovo razpršenost je težko oceniti, koliko Romov pravzaprav biva na območju Evrope, ocene se gibljejo med dva in dvajset milijonov. Nekateri so še vedno nagnjeni k temu, da jih poimenujejo Cigani, kar za mnoge predstavlja žalitev, saj je to poimenovanje nemalokrat povezano z nezakonitimi opravili. In tako kot ljudstvo, je fascinanten tudi jezik.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

»Osvetli noč« – perzijska poezija v interpretaciji Mahse Vahdat. Strokovna glasbena javnost se navdušuje nad izjemnim, za mnoge že kar čarobno lepim glasom Mahse Vahdat in nad njeno doživeto, čustveno interpretacijo.

Tess Gallagher, ameriška pesnica esejistka, pisateljica in dramatičarka, se v knjigi Dear Ghosts (Dragi duhovi), ki je izšla leta 2002, v skladu z naslovom sporazumeva z duhovi preteklosti – tudi s svojim pokojnim možem, znamenitim Raymondom Carverjem. Pesnica se prek poezije prav tako sooča s svojo minljivostjo. Verz Tess Gallagher je intenziven in neredko dvoumen, v njem pa naletimo tudi na sledi dramatičnosti njene siceršnje pisave. Pesmi, ki jih interpretira dramska igralka Maja Sever, je prevedla Tesa Drev Juh.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.