Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Deli Televizija MMC Radio Kazalo

Ars • sobota, 31. jul. 2021

Ars • sob, 31. jul.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

08:00
Lirični utrinek: Arthur Rimbaud: Morska podoba, Prevedel Brane Mozetič, interpertira Milan Štefe

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

Gospe in gospodje, vabimo vas k poslušanju Simfonije št. 1: Te Deum, op. 10 Blaža Arniča.
Na posnetku iz leta 1999 boste lahko slišali zbora Consortium musicum in Komorni zbor RTV Slovenija, Simfonični orkester RTV Slovenija ter organista Maria Penzarja in Toneta Potočnika.
Dirigiral bo Marko Munih.

11:00
Poročila

Rodil se je v Subotici, leta 1956 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, tam je pri profesorjih Riku Debenjaku in Karlu Putrihu končal tudi podiplomski študij. S svojimi kiparskimi deli je najbolj zaznamoval Ljubljano, kjer je živel in ustvarjal. Umrl je leta 2013. Rodil se je v Subotici, leta 1956 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, tam je pri profesorjih Riku Debenjaku in Karlu Putrihu končal tudi podiplomski študij. S svojimi kiparskimi deli je najbolj zaznamoval Ljubljano, kjer je živel in ustvarjal. Umrl je leta 2013. V Arsovem arhivu hranimo zanimivo oddajo iz leta 1981, v kateri se je Janez Boljka spominjal svojih ustvarjalnih začetkov, zelo živo pa opisal tudi svoje ustvarjanje znotraj stisk sodobnega časa in oblikovanje upodobitev Cankarja, o katerih so takrat potekale javne polemike.

V potovanjih v okviru Oddaljenih zvočnih svetov bomo tokrat slišali glasbo ljudstva Bibajak – malih ljudi iz Gabona, alikvotno petje ob instrumentalni spremljavi iz Mongolije, glasbo lovcev iz Nigerije in petje Maorov z Nove Zelandije. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

V drugi oddaji diptiha Dvogovori umetnic/umetnikov, ki ga je pripravila Petra Tanko, sta gostji Sanja Grcić, modna oblikovalka in kostumografinja ter igralka Katarina Stegnar. Z njima smo se pogovarjali o ustvarjanju v gledališču in pri filmu, o njima lastnih zakonitostih in načinih telesne prisotnosti, in širše o scenskih umetnostih, ki jih umetnici soustvarjata.
Oddaji se v diptih povežeta s sklepnim delom prve, v kateri slikarka Tina Dobrajc govori o motivih z njenih slik na kreacijah Sanje Grcić, druga oddaja pa se s to temo začne in k pogovoru poleg Sanje Grcić pritegne tudi Katarino Stegnar, ki te kreacije predstavlja na fotografijah in drugem promocijskem gradivu za modno znamko Firma by Sanja.

14:00
Poročila

Glasbena medigra.

Letos slavi 80 let argentinska pisateljica slovenskih korenin Vlady Kociancich, ki sodi v vrh sodobne latinskoameriške književnosti. Rodila se je v Buenos Airesu leta 1941, doslej je napisala številne romane, eseje in zbirke kratkih zgodb, za katere je prejela več literarnih nagrad.
Dr. Aída Nadi Gambetta Chuk z mehiške Avtonomne univerze Puebla je o delih Vlady Kociancich med drugim zapisala, da v njih izstopajo predvsem njen talent za umetnost pripovedovanja, prečiščen slog in izjemna fantastična domišljija.
V slovenščino imamo preveden njen roman Plitvine strahu. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru, ki ga je z Vlady Kociancich leta 2013 pripravil Andrej Rot.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Prejšnjo oddajo smo v celoti posvetili francoskemu pisatelju in dramatiku Honoréju de Balzacu, ki se je rodil v Toursu. Tudi danes se bomo zadržali v mestni okolici, najprej v bližnjem kraju Saint-Cyr-sur-Loire, nato pa se bomo odpravili nazaj v središče Toursa in si ogledali Center sodobne ustvarjalnosti Olivier Debré in Akademijo Francisa Poulenca. Uvodni del oddaje namenjamo Thais oziroma Taidi, prefinjeni igralki in lepi kurtizani iz egiptovske Aleksandrije iz 4. stoletja, ki jo je spreobrnil menih Panfucij in jo Katoliška cerkev časti kot svetnico. Nekaj besed bomo namenili tudi ameriškemu kiparju Alexandru Calderju, po katerem se imenuje glavni trg v bližnji vasici Saché, ob koncu oddaje pa bomo obiskali še grad Azay-le Rideau, ki se po Balzacovih besedah zrcali na spokojni vodni gladini kot “brušeni diamant, vdelan v Indro”.

Bošnjaški pisatelj Dževad Karahasan se je rodil leta 1953 v Duvnu in se šolal v Duvnu, Sarajevu in Zagrebu. Bil je zaposlen kot dramaturg v zeniškem Narodnem gledališču, urejal pa je tudi revijo Odjek. Do leta 1993, ko je zapustil Bosno, je predaval na sarajevski gledališki akademiji, potem pa nekaj časa živel v Gradcu. Pozneje je bil gostujoči profesor v Salzburgu, Innsbrucku, Berlinu in drugod. Njegov prvi roman iz leta 1989, Vzhodni divan, odlomek iz njega smo izbrali za današnjo Izbrano prozo, je postavljen v islamski srednji vek in razdeljen na tri dele, ki pripovedujejo zgodbe o življenju in strašni smrti treh islamskih piscev: Al-Mukafe, Al-Haladža in Al-Tavhidija. Tri paralelne, zrcalne zgodbe govorijo o ceni, ki jo lahko plačaš za zvestobo besedi, kadar pride ta v spor z resničnostjo, ter o odnosu med pravo vero in mistiko, med arabsko in perzijsko kulturo, med moškim in ženskim svetom. Prevod Jana Unuk.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Kratko zgodbo Otrok brez imena je napisala španska pisateljica Elena Soriano. Rodila se je leta 1917 v madridski pokrajini Fuentiduena de Tajo staršem iz Andaluzije. Pisati je začela z desetimi leti; ko jih je imela štirinajst, so njene zgodbe že objavljali lokalni časopisi. V prestolnici je študirala filozofijo in književnost in leta 1951 objavila svoj prvi roman Mali lov. Leta 1955 je objavila prvi del trilogije Ženska in moški z naslovom Plaža norcev, ki ga je cenzura prepovedala. Drugi in tretji del trilogije, Fatamorgana in Medea, pa sta avtorici prinesla občudovanje in spoštovanje, saj se je brez tančic lotevala zapletenih odnosov med spoloma. Leta 1969 je v Madridu ustanovila revijo Divji petelin in jo urejala do leta 1976. Sodelavci so bili po večini španski in hispano-ameriški avtorji. Leta 1985 je izšla knjiga Materino pričevanje, ki je bila do leta 1989 sedemkrat ponatisnjena, pripoveduje pa o tragični smrti njenega sina v nenavadnih okoliščinah. Objavila je tudi več knjig kratkih zgodb. Elena Soriano je umrla v Madridu 1996. Zgodbo Otrok brez imena je prevedla Alenka Bole Vrabec. Interpretacija: Darja Reichman.

Janáčkove odrske stvaritve – tako kot dela njegovega sodobnika Giacoma Puccinija – zaznamujejo številne izjemne junakinje. V Primeru Makropulos je dramsko dogajanje v celoti povezano z Emilijo Marty in prav ona ima tudi zadnjo besedo. Njen znameniti monolog ob koncu opere, v katerem pozdravi smrt, primerjajo s prizorom Izoldine smrti.

Na posnetku, ki je nastal devetnajstega avgusta 2016 v Kraljevi Albertovi dvorani, v glavnih vlogah nastopajo Karita Mattila kot Emilija Marty, Gustáv Beláček kot dr. Kolenatý, Svatopluk Sem kot Prus, Aleš Briscein kot Albert Gregor in Jan Vacík kot Vítek. Dirigent predstave je bil Jiří Bělohlávek.

23:59
Slovenska himna

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

38:06
Glasba Edisona Denisova in Sofije Gubajduline
54:48
Glasba 20. stoletja - Galina Ustvolska, Edison Denisov, Sofija Gubajdulina
1:54:13
Slokarjev koncert pozavn na 69. Festivalu Ljubljana 2021
23:25
Brezovi dol, Korinj
9:01
Rok Grohar: Na prehodu za pešce
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov