Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V tokratni oddaji Sledi večnosti bomo govorili o romarskem turizmu. V oddaji sodelujeta Slavica Arih iz Maribora, ki je pred skoraj tridesetimi leti skupaj s svojim možem ustanovila Aritus, prvo romarsko agencijo pri nas, in Melita Bevc, direktorica Zavoda za turizem, mladino in šport v Šmarju pri Jelšah.

Od rojstva tega, pri nas malo znanega italijanskega glasbenega ustvarjalca, pedagoga in organista iz dobe romantike, letos mineva 160 let. A bolj kot zaradi obletnice si zasluži pozornosti zaradi svojih, v vseh pogledih dovršenih glasbenih del. Iz njih vejejo inovativnost, sveže ideje in prepričljivost. Njegov kompozicijski opus kljub temu še danes ni v celoti raziskan; še največ se izvajajo njegove orgelske skladbe in nasploh dela z duhovno vsebino, ki so zelo primerne tudi za izvedbo pri liturgiji.

Iz župnije Sveti Gregor pri Ribnici na 18. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Andrej Mulej, poje Mešani župnijski zbor pod vodstvom Toneta Kersniča.

V oddaji Evroradijski koncert predvajamo posnetek koncerta Latvijskega nacionalnega simfoničnega orkestra in pianista Vestardsa Šimkusa. Koncert, ki je bil 11. septembra lani v Veliki cehovski dvorani v Rigi, je vodil dirigent Ainars Rubikis, na sporedu pa so bili Koncertna uvertura Nevihta v e-molu, op. 76 Petra Iljiča Čajkovskega, Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 16 Edvarda Griega in Simfonija št. 2 v e-molu, op. 27 Sergeja Rahmaninova.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Cikel češkega humorja začenjamo z malimi recenzijami – humornimi, včasih celo filozofskimi zapisi, ki občasno prehajajo skoraj v pesmi v prozi. Gre za izvirno in najznačilnejšo obliko kratke proze Jana Skácla, avtorja, ki smo ga pri nas bolje spoznali šele dva meseca pred smrtjo leta 1989, ko je prejel nagrado vilenica, leto zatem pa je v prestižni knjižni zbirki Lirika izšel izbor njegove poezije.
Za oddajo Humoreska tega tedna smo izbrali nekaj avtorjevih malih recenzij, in sicer iz zbirke Trinajsti črni konj. Prevedla jih je Nives Vidrih, interpretiral jih bo dramski igralec Vojko Zidar.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V oddaji tokrat predvajamo posnetke s koncerta Nacionalnega orkestra Romunskega radia, ki je pod vodstvom avstrijskega dirigenta Sasche Goetzla nastopil 5. junija leta 2015 v dvorani Mihaila Jore Romunskega radia v Bukarešti. Prvi del koncertnega večera je bil v znamenju Violinskega koncerta v D-duru, op. 77 Johannesa Brahmsa, v katerem se je kot solist predstavil odlični češki violinist mlajše generacije Jan Mráček. Po odmoru je zvenela še Fantastična simfonija, op. 14 Hectorja Berlioza, ki je to delo v petih stavkih podnaslovil "prizori iz življenja nekega umetnika".

Papež Frančišek je pred kratkim zadnjo julijsko nedeljo namenil skrbi za ostarele. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor novinarja Marka Rozmana z dr. Jožetom Ramovšem o razmišljanjih znamenitega rimskega filozofa Marka Tulija Cicerona o starosti.

Orgelski interpret in osrednja skladateljska osebnost tokratne oddaje bo Gaston Litaize, od čigar smrti letos mineva 30 let. Kljub slepoti se je uveljavil kot orgelski ustvarjalec, poustvarjalec in kot pedagog. Večino svojega življenja je študiral in poučeval na Nacionalnem inštitutu za slepe, sicer je koncertiral po vsem svetu.

Do danes se je ohranilo 98 pisem, ki jih je pisatelj in zdravnik Slavko Grum poslal Joži Debelak, eni prvih Slovenk, ki je postala inženirka, med leti 1923 in 1930. Večina med njimi je ljubezenske narave, hkrati pa nam Grumovi pisemski zapisi predstavljajo tudi vir informacij o nastajanju njegovih literarnih del in okoliščinah njegovega življenja. Lado Kralj v spremni besedi h knjigi Pisma Joži poudarja tudi fantazmatsko, domišljijsko naravo Grumovih pisemskih izjav. Kot zapiše, je v pismih navzoča »na eni strani velika neposrednost in odkritost izražanja ljubezenskega trpljenja, na drugi pa se v pismih pred našimi očmi 'dela literatura'.« O tej dvojnosti priča izbor petih pisem, ki smo jih izbrali za oddajo. S to bomo počastili spomin na Gruma in njegovo literaturo ob 120. obletnici njegovega rojstva. Slavko Grum se je namreč rodil leta 2. avgusta 1901 v Šmartnu pri Litiji.
Oddaja je bila posneta leta 2002, Grumova pisma pa je interpretiral Brane Grubar.

Les Murray (1938-2019) velja za enega najpomembnejših avstralskih pesnikov. V svoji poeziji se je dotikal izrazito avstralskih tem, kot sta kolonializem in pregon domorodcev, pri čemer je bil vselej prav do patriotizma izredno kritičen. Njegova priljubljena tema je bilo ruralno življenje, vendar je tudi nanj zrl z vidika kritičnega, pogosto humorno razpoloženega opazovalca. Najprodornejši je bil, kadar je izhajal iz navidezne malenkosti, denimo, kratkih hlač, in je iz nje razvil skoraj kulturološko študijo. Pesmi z naslovoma Kot selivka ter Sanje, da bi večno nosil kratke hlače sta iz njegove zbirke Učenje človeškega: nove izbrane pesmi iz leta 2001. Prevedla ju je Tesa Drev Juh, interpretira ju dramski igralec Uroš Maček.

Gost oddaje, tenorist Jurij Reja, je pevec samouk, ki je svojo pevsko tehniko in interpretacijo izpopolnjeval med večletnim raziskovanjem lastnega glasu in učenjem pri opernih velikanih, baritonistu Janku Vekoslavu in tenoristu Antonu Dermoti na Dunaju. Desetletja dolgo prepevanje v ljubljanski Operi v približno 75 opernih vlogah in enajstih jezikih, angažmaji v Dunajski državni Operi, Salzburgu, Italiji, nekdanji Jugoslaviji, Nemčiji, na Češkem in drugod po Evropi ter številne odlične kritike pričajo o edinstvenem dosežku in uspehu človeka, ki sta mu bila glas in petje položena v zibelko.

V Preserju pod Krimom se je 3. avgusta 1911 rodil manj znani slovenski pesnik Joža Šeligo. V samozaložbi je izdal svojo edino pesniško zbirko z naslovom Cesta, v kateri je zbral osemindvajset že objavljenih in devet novih pesmi. Bil je tenkočuten pesnik, teme, ki zaznamujejo njegovo poezijo, pa so brezdomstvo, občutek tujosti, drugačnosti in človekova osamljenost med ljudmi. Njegova lirika je pogosto melanholična in resignirana, okrepljena s čustveno meditativnimi poudarki. Joža Šeligo je v življenju doživel veliko hudih osebnih stisk in ena izmed njih ga je pahnila čez rob brezna, ki ga je čutil v sebi. V napadu depresije je 10. junija 1941 storil samomor. Oddajo je ob stoletnici pesnikovega rojstva pripravila naša sodelavka Tadeja Šergan.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.