Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.

Predstavili bomo program filmskega festivala v Benetkah in tri slovenske (koprodukcijske) filme, ki bodo prihodnji teden na festivalu v Locarnu doživeli svetovno premiero. Kritiško bomo ovrednotili trenutni kinospored, kjer si lahko med drugim ogledate Disneyjevo pustolovščino Križarjenje skozi džunglo in tretji film v akcijski franšizi G. I. Joe. Premiero je doživel tudi nov film M. Nighta Shyamalana z naslovom Stari.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

To, kako lahko zaživijo lepi spomini, na svojstven način pričara glasbena skupina Faraoni s svojo legendarno popevko Ne bom pozabil na stare čase. Dobri spomini, ki so ostali in nam prikličejo nekaj prijetnega razpoloženja, neke trenutke in obdobja, v katerih nam je bilo res lepo. In tega se navadno spominjamo z nostalgijo, če ne celo z malce bolečine in pogrešanjem. Seveda, lepo bi bilo, če bi bilo tudi danes tako, kot je bilo nekoč, včasih, ko smo bili še mladi, ko je bilo tako čudovito, svobodno, polno … Problem pri tem je, da te lepe, dobre in čudovite spomine pogosto izoliramo od vsega preostalega in jih morda celo pretirano idealiziramo. Dlje ko je dogodek, bolj se lahko zbrišejo druge okoliščine in bolj se utrjuje nekakšna idealizacija, ki lahko slednjič dobi pridih mitičnega. Kakor koli že. Radi obujamo dobre in lepe spomine, saj nam pogosto pomagajo vzdržati v teži ali rutini vsakdana. Po drugi strani pa je lahko neka idealizacija preteklosti za nas breme ali skušnjava, da se ne bi spoprijeli s sedanjostjo, z izzivi in problemi, ki jih prinaša ta trenutek. Še več: pretirana idealizacija preteklosti je lahko močno zavajajoča, saj nam ne ostaja njena realna podoba. Ta pa je gotovo povezana tudi s stisko in preizkušnjo.
Vzemimo zgodovinski primer: Izraelci, ki so bili v egiptovski sužnosti, so pod Mojzesovim vodstvom pobegnili faraonu in njegovi vojski, ki je, kot vsi dobro poznamo, dramatično končala na dnu Rdečega morja. Na eni strani poražen faraon, na drugi strani pa Izraelci, osvobojeni suženjstva. Toda takoj, ko je drama mimo in se pojavijo prve preizkušnje, se že začnejo oglašati prvi nostalgiki po Egiptu z jamranjem: »O, da bi umrli po Gospodovi roki v egiptovski deželi, ko smo sedeli pri loncih mesa, ko smo jedli kruha do sitega!« Seveda, v Egiptu je bilo dovolj vsega: polni lonci mesa, pa bučke in čebula in vse preostalo. Ampak bili so sužnji! To je bistvo, na katero so pozabili. Podobno se nam lahko zgodi, ko se odpravimo iz določene oblike zasužnjenosti, pa naj bo to prenehanje prenažiranja s hrano ali sladkarijami, prenehanje kajenja, pitja alkohola ali uživanja droge ali pa izstop iz zasvajajočih in nezdravih oziroma patoloških odnosov. Na poti iz katere koli sužnosti ali zasvojenosti pride puščava z očiščenjem in preizkušnjo. In takrat se prebudijo spomini, ki so seveda samo delni in idealizirani. Kako je bilo lepo, kako zelo pogrešamo tisti svoj Egipt s polnimi lonci mesa. Seveda pri tem gladko pozabimo, da je tisti naš Egipt v bistvu bil zelo nezdrava zasužnjenost. Živeti v svobodi je vedno zahtevno in predstavlja izziv za rast, resnično lepi in dobri spomini pa so nam lahko v trenutkih stiske in preizkušenj v pogum in spodbudo.

Suša nima svoje krajevne table, niti prebivalcev. Je pa to kraj, ki ima dve kapelici, čudežni studenec, cerkev na vrhu skalne pečine, nekaj sprehajalnih poti, plezalno steno, v neposredni bližini pa je Selška Sora, ki je še posebej poleti primerna za hitro osvežitev. Sušo najdete približno tri kilometre po tem, ko prevozite Železnike. Sicer pa leži med Železniki in Zalim Logom, krajem, ki je znan po "senci in zelju". Zakaj, v Napotkih razloži Darja Pograjc, ki je v Suši senco in hlad iskala pretekli teden, ko so se nižinski kraji spopadali z vročino.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

V prvih štirih delih nadaljevanke poslušalec izve, kako je labradorec Hektor iz pasjega gnezda prišel živet k družini, kako se je počutil in izkazal v pasji šoli, kako srčen in bojevit zna biti in kako se lahko čisto po pasje zaljubi. Pa še več: pisatelj Dim Zupan mu je podaril izjemno lastnost, da zna vse, kar doživlja, tudi povedati in tako velikokrat obrne, kar so drugi obračali. S človeško toplino in humorjem pomaga najmlajšim zrasti čez majhne in velike ovire, starejšim pa Hektor ponuja nevsiljivo zrcalo, saj je na videz povsem zanemarljiv kritik in si lahko dovoli spregovoriti brez dlake na jeziku. Tako deklici Pia in Mia ter oče in mama Janja in Štefan odraščajo skupaj z njim. In kako slabo bi se lahko končalo, če bi Hektorja med dopustom pustili kar v pasjem hotelu, izvemo v petem delu nadaljevanke.

Avtor besedila: Dim Zupan \t
Avtor besedila (avtor besedila uvodnega songa): Milan Dekleva\t
Avtor glasbe (uvodni song): Aldo Kumar\t
Avtorica priredbe: Irena Glonar\t
Režiserka: Irena Glonar\t
Dramaturginja: Irena Glonar
Mojster zvoka: Matjaž Miklič\t
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina\t
Asistent zvoka: Tone Anžur
Strokovna sodelavka (trenerka psov Zaka in Wisha): Lea Anžur

Igralec (Hektor): Zvone Hribar\t
Igralka (Mija): Patricija Sekelj\t
Igralka (Pija): Katja Pehlič
Igralka (Janja): Sabina Kogovšek
Igralec (Štefan): Uroš Smolej\t
Igralka (Gospa): Ljerka Belak
Igralec (Policist): Nik Škrlec
Igralec (Gorski reševalec): Jožef Ropoša
Igralec (Reševalec Jože): Jan Bučar
Igralec (Maksi): Pavle Ravnohrib

Traja: 26'01''
Produkcija Uredništva igranega programa 2013.

V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Tokrat s slovenskim Oberdixie Bandom; trobilnim ansamblom Philipa Jonesa; dansko trobilno zasedbo First Brass; Pihalnim orkestrom Zarja Šoštanj, oddajo pa sklene Centralni policijski orkester Češke republike.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Vas zanima, kakšna je prihodnost pridelave vrtnin v Pomurju? Tam se zlasti manjši kmetje že usmerjajo v zelenjadarstvo, pri tem pa jim pomagajo tudi kmetijski strokovnjaki, ki vsako leto predstavijo rezultate poskusov, ki jih opravljajo v sklopu vrtnarske postaje. Ste vedeli, da so najmanjši poniji na svetu, ki so primerni za ježo otrok, tudi odličen nadomestek za kosilnico? In da nam lahko tudi shranki jajčevcev ali melancan odlično služijo za ozimnico. Vse to in še več v oddaji.

Da je bil vinograd z obilnim pridelkom skozi stoletja vedno dragocenost, pripovedujejo številni zgodovinski zapisi in ohranjene umetniške stvaritve. Da se je zanimanje zanj med ljudmi in živalmi v času zorenja grozdja povečalo, je prav tako razumljivo, saj ne manjka pesniških stvaritev, ki slavijo "sladko grozdje", simbol blaginje in poželenja. Lastniki vinogradov so si za varovanje pred vsiljivci lastnega rodu omislili čuvaja vinogradov ali po štajersko "outarja", zoper ptičjo tatinsko nadlogo pa so si omislili ropotajočo napravo, ki jo poganja veter, in ji dali ime klopotec. Tako kot mlinček na vodi še danes pritegne otroke in njegova izdelava predstavlja prvi preizkus otroških ročnih spretnosti, tako je klopotec izziv za odrasle mojstre in tisti, ki znajo z lesom, so kot posebno mojstrstvo uveljavili izdelavo klopotcev.
V tokratni Nedeljski reportaži se je Stane Kocutar ustavil na prireditvi postavitve klopotca na kmetiji Sončni raj na Vodolah nad Malečnikom pri Mariboru.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako nedeljo ob 16.30 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Pozno 18. stoletje in prva desetletja 19. stoletja so tudi na Kranjsko prinesla nove pobude v oblikovanju vrtov. Razsvetljenski duh je s poudarjeno naklonjenostjo naravoslovju omogočil pravi razcvet, ki mu pri nas lahko najlepše sledimo ob pogledu na vrtove Jožefa barona Erberga in Žige barona Zoisa. Oba plemiča sta bila velika ljubitelja vrtne umetnosti, ponosna lastnika vrtov, ljubiteljska botanika, raziskovalca novega vrtnega sloga, predvsem pa samostojna avtorja vrtnih zasnov. Pri tem sta pokazala neizmerno zanimanje, ki ju je vodilo v tkanje stikov in iskanje vzorov od dežel Habsburške monarhije, do Francije, Anglije in celo prek širjav Sredozemskega morja vse do Južne Afrike. Tako je v spremnem besedilu, ob predavanju o neizmernem vrtnem svetu baronov Ergberg in Zois v Dolu pri Ljubljani in Brdu pri Kranju, zapisala docentka dr. Ines Babnik, asistentka z doktoratom na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. V oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič, se bomo tako sprehodili skozi vrtove baronov Erberg in Zois.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Ustvarita svetlobni most, da se objameta.
Pripoveduje: Saša Mihelčič.\t
Napisala: Valerija Skrinjar Tvrz.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom je aktualna govorno-glasbena oddaja, ki predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega področja v Sloveniji in onkraj meje. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore z gosti, je v rokah voditelja – Braneta Rončela – in je zelo široko zasnovan. Med drugim odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe z različnih koncev sveta. Pop, rok, funk, R in B, bluz, reggae, afriška urbana glasba, salsa in drugi ritmi polnijo nedeljske večere na Prvem. Brane Rončel vabi k poslušanju vsako nedeljo od 20.00 do 22.00.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Les Murray (1938–2019) velja za enega najpomembnejših avstralskih pesnikov. V svoji poeziji se je dotikal izrazito avstralskih tem, kot sta kolonializem in pregon domorodcev, pri čemer je bil vselej prav do patriotizma izredno kritičen. Njegova priljubljena tema je bilo ruralno življenje, vendar je tudi nanj gledal z vidika kritičnega, pogosto humorno razpoloženega opazovalca. Najprodornejši je bil, kadar je izhajal iz navidezne malenkosti, denimo kratkih hlač, in je iz nje razvil skoraj kulturološko študijo. Pesmi z naslovoma Kot selivka in Sanje, da bi večno nosil kratke hlače sta iz njegove zbirke Učenje človeškega: nove izbrane pesmi iz leta 2001. Prevedla ju je Tesa Drev Juh, interpretira ju dramski igralec Uroš Maček.

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.