Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ena najpomembnejših poljskih pesnic in Nobelova nagrajenka Wislawa Szymborska je ustvarjala več kot šest desetletij. Zaznamovala jo je travmatična izkušnja druge svetovne vojne, na podlagi katere je izoblikovala samosvoj pesniški izraz. Zanj je značilna predvsem pretanjena senzibilnost, ki jo zaznamo tudi v njeni pesmi V Heraklitovi reki. Pesem je prevedla Jana Unuk, interpretira jo Darja Reichman.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Z Valkiro Wagner dokončno pomete s konvencionalno (malo)meščansko moralo, hkrati pa je to tudi opera, v kateri se zrcali skladateljeva dovzetnost za Schopenhauerjevo estetiko.

Žebre je bil uspešen zlasti kot dirigent, saj je bil od leta 1936 korepetitor, od leta 1938 do 1948 pa dirigent ljubljanske operne hiše, kjer je debitiral z Verdijevim Rigolettom. Med letoma 1949 in 1952 je bil dirigent operne hiše v Mariboru, kjer je bil hkrati pobudnik simfoničnega muziciranja v mestu. Bil je tudi prvi umetniški vodja prve Mariborske filharmonije, ki je delovala med letoma 1950 in 1965.

V zadnjem tednu dni se je v Ljubljani zgodilo nekaj zares presežnih koncertnih dogodkov. Izbrane bomo podrobneje predstavili v današnji oddaji, kot tudi prihajajoče sezone v SNG Opera in balet Ljubljana, Cankarjevem domu in jubilejni 10. cikel Grajskih harmonij na gradu Kromberk. Uvodoma bomo slišali, kako je v nedeljo v Slovenski filharmoniji britanski zbor Tenebrae očaral poslušalce s koncertnim programom Hvalospev nebeške lepote. Uspešna sta bila tudi četrtkova Koncert ob odprtju sezone Slovenske filharmonije v Cankarjevem domu, ki je bil v znamenju glasbe Richarda Straussa in uvod v operno sezono Naj živita opera in balet. Ob koncu oddaje bomo nekaj minut namenili še sklepu festivala Tartini, Mali simfoniji Kopra, sklepu 60. Ljubljana festivala s koncertom Simfoničnega orkestra ORF z Dunaja in napovedi prihajajočih dogodkov.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sklepnem dogodku letošnjega festivala Fabula v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma 7. septembra se je Matejka Grgič pogovarjala z Umbertom Galimbertijem, italijanskim filozofom, esejistom in avtorjem številnih knjig o ključnih vprašanjih sodobnosti. V slovenščino imamo prevedene štiri njegove knjige: Grozljivi gost: nihilizem in mladi v prevodu Veronike Simoniti, Miti našega časa, O ljubezni in Besedo imajo mladi: dialog z generacijo dejavnega nihilizma. Vse tri je prevedel Matej Venier, ki je Umberta Galimbertija dan po dogodku v Cankarjevem domu povabil na pogovor v studio Radia Slovenija.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

V sedmi iz obsežnega niza oddaj, ki jih ob 80. obletnici rojstva posvečamo izvrstni argentinski pianistki Marthi Argerich, boste v njenih izvedbah lahko slišali glasbo Frédérica Chopina, Mauricea Ravela in Franza Liszta. Prvi del oddaje namenjamo Chopinovemu 2. klavirskemu koncertu. Martha Argerich ga je posnela dvakrat v razmiku dvajsetih let; novejšo različico je izdala založba EMI, mi pa smo se odločili za zgodnejšo iz leta 1978, ki je izšla pri založbi Deutsche Grammophon. Pianistko bo spremljal Simfonični orkester iz Washingtona pod vodstvom Mstislava Rostropoviča. V drugem delu oddaje boste v interpretaciji Marthe Argerich slišali še Ravelove Plemenite in sentimentalne valčke ter Lisztovo Klavirsko sonato v h-molu.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Violina in žiletke je najboljša kratka zgodba jubilejnega 30. natečaja programa Ars Radia Slovenija. Davorinu Lenku je prinesla lastovko, nagrado, ki so jo ob jubilejnem natečaju podelili prvič.
Miklavž Komelj pa je dobitnik velenjice – čaše nesmrtnosti, osrednje nagrade Lirikonfesta, ki je bil letos posvečen temi (ne)posvečenost in (ne)svetost poezije v 21. stoletju – njene nove poti, razhajanja in medkulturne razpetosti. Nagrado je prejel za vrhunski desetletni pesniški opus.

Ta teden poslušamo posnetek koncerta cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem je 21. 2. nastopil trobentač Dominik Rus in ob spremljavi pianistke Nadje Rus izvedel:
T. Slakan: Trumpetness
H. Tomasi: Koncert za trobento in orkester
E. Bozza: Rustiques

Dominik Rus je začel igrati trobento z desetimi leti na Glasbeni šoli Vrhnika. Po uspešno opravljenih sprejemnih preizkusih je šolanje nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri prof. Mateju Rihterju. Trenutno je študent drugega letnika magistrskega študija trobente na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Tiborja Kerekeša. Na državnem tekmovanju Temsig je leta 2017 prejel srebrno plaketo, tri leta kasneje je na istem tekmovanju prejel zlato plaketo in drugo nagrado ter posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Na prvem tekmovanju trobilcev Akademije za glasbo v Ljubljani Brass AG Competition je prejel drugo nagrado. Sodeluje z različnimi orkestri po Sloveniji, kot so Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Orkester Slovenske policije, Pihalni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Je član Trobilnega kvinteta Schaka in Trobilnega ansambla Brass AG. Redno se udeležuje seminarjev pri priznanih slovenskih in tujih profesorjih, kot so Hakan Hardenberger, Reinhold Friedrich, Fruzsina Hara, Thomas Gansch, Laura Vukobratović, Ottaviano Cristofoli, Jeroen Berwaerts, Jure Gradišnik, Aleš Klančar.

Janez Ramoveš je samosvoj pesnik, pesnik, ki se je z odločitvijo, da bo pisal v narečju, na prvi pogled omejil, toda s to na pogled samouničevalno gesto v skupnosti, v kateri je jezik visoko, zelo visoko na lestvici narodovih vrednot, mu je uspelo dosti, še več: s poezijo, pisano v narečju, izreka med drugim temačne strani življenja v na pogled geografsko zamejeni skupnosti, toda hkrati zveni univerzalno. In ko se bralka ali bralec prepusti njegovi poeziji, kaj hitro ugotovi, da ta pripoveduje (in molči!) o najpomembnejših in najtemnejših življenjskih temah, tudi o nasilju, umiranju in smrti, vsebuje pa tudi humorne priostritve, tako da njegove pesmi spremljajo bralko ali bralca še dolgo po branju. Več o svoji najnovejši pesniški zbirki Skupinska slika (Folklora), objavljeni pri Cankarjevi založbi, bo Janez Ramoveš, pred leti tudi dobitnik Jenkove nagrade, povedal v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Predstavili bomo komorne suite, sonate in partite nemških, avstrijskih in flamskih mojstrov sedemnajstega stoletja. Strahote tridesetletne vojne so v prvi polovici stoletja poleg trgovine in blaginje močno prizadele tudi glasbo. Številne glasbene kapele in ansamble po Nemčiji so zaprli ali jih zmanjšali, pogodbe skladateljev, pevcev in instrumentalistov pa so bile prepuščene razpoloženju in položaju plemiških ali cerkvenih delodajalcev. Kljub temu se je iz tega obdobja ohranilo veliko zanimivih skladb za manjše zasedbe godal in trobil.

Glasbena medigra.

Janko Kač (1891–1952) je v svojem pripovedništvu realistično opisoval kmečko življenje v Savinjski dolini, zaradi česar mu tudi pravijo "pisatelj Savinjske doline". Zvrstno bi lahko njegovo pisanje umestili v socialni realizem, ki se je uveljavil v 30. letih 20. stoletja. Gre za prozo, ki se vrača k "malemu človeku" – kmetu, delavcu – ter ga prikaže s socialno-psihološkega vidika. Kratka zgodba Borovnice je iz Kačeve zbirke Pisane zgodbe. Pisatelj se v njej spominja nekega vročega poletnega dne, ko ni bilo pouka in so se otroci odpravili v gozd nabirat borovnice.

.....

V Komornem studiu predstavljamo posnetke koncertov raznovrstnih komornih zasedb umetnostne glasbe: od solističnih recitalov do komornih koncertov slovenskih zasedb in gostujočih mednarodno priznanih glasbenikov ter izbranih komornih orkestrov, ki nastopajo v Sloveniji in izvajajo zanimive in inovativne koncertne sporede komorne glasbe. Programsko se poglobimo v radijske pogovore z glasbeniki – s solisti in komornimi skupinami, predstavimo zgodovinsko pomembne glasbene teme v razvoju komorne glasbe in skladatelje, ki se posebej posvečajo komorni glasbi. Oddaja je namenjena tudi predstavitvi novih glasbenih izdaj na nosilcih zvoka s komorno glasbo ter knjižnih publikacij o komorni glasbi in napovedim odmevnejših glasbenih dogodkov, posvečenih komorni glasbi.

Igra po predlogi britanskega dramatika Howarda Barkerja govori o problemu človekove ustvarjalne svobode, nezavezanosti politiki in oblastniški prisili. Barker nam ga prikazuje na izmišljenem zgledu v slikoviti beneški republiki 16. stoletja. Osrednja junakinja igre je slikarka Galakcija, s čudežno zmožnostjo slikanja vsega tako, da se spreminja v resničnost. Za svet oblasti in politike pa je to njena temeljna pomanjkljivost. Ta se namreč v največji meri izrazi v trenutku, ko prejme naročilo za veliko sliko bitke pri Lepantu, namesto omenjenega motiva pa naslika dejansko bitko, njeno naturalistično ponazoritev. Tu pa se igra seveda močno zaplete, ko se beneška izvršna oblast vmeša v umetniško ustvarjanje. To so hkrati tudi najvznemirljivejši izpovedni trenutki Barkerjeve igre, ki po tej plati sodi med pomembne dosežke britanske radijske igre nasploh.

Glasbena medigra.