Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Iz Velike dvorane SNG Maribor bomo prenašali 1. koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor in solista: makedonskega pianista Simona Trpčeskega, ki razvija bleščečo mednarodno solistično glasbeno pot, predano se posveča tudi komorni glasbi, ob tem pa predstavlja tudi glasbeno izročilo svoje domovine. Dirigiral bo romunski dirigent mlajše generacije Gabriel Bebeşelea, ki se največ posveča dirigiranju operne glasbe, hkrati pa zavzeto preiskuje in odkriva pozabljeno glasbo starejših obdobij ter od ustanovitve vodi ansambel Musica Ricercata za historično izvajalsko prakso. Bebeşelea bo z orkestrom v prvem delu koncerta izvedel Bagatele Marija Kogoja v prir. Alojza Srebotnjaka za orkester, Koncert za klavir in orkester št. 2 v A-duru Franza Liszta, v katerem bo solist pianist Simon Trpčeski, Plese iz Galante Zoltana Kodajyja in Romunsko rapsodijo št. 1 v A-duru Georgea Enescuja. Koncert, ki je 16. septembra odprl program Festivala Maribor, je nastal v sodelovanju z Narodnim domom Maribor. Urednica prenosa je Tjaša Krajnc.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pokojni pesnik Jure Detela je v svojih pesmih zelo asketski in zgoščen. V vsem pesniškem delu, v katerem se je zavestno odmikal od uporabe metafor, se je zavzemal za posebno mesto narave znotraj človekovega bivanja. Pesmi Jureta Detele nas namreč neprestano opozarjajo, da lahko posameznik doseže svojo pravo identiteto samo ob priznanju skrivnostne narave. Njegove pesmi so vrhunec slovenske pesniške tradicije 20. stoletja.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

"V ospredju Žebretove ustvarjalnosti je bila simfonična glasba v široko zasnovanih pesnitvah ali zvočnih upodobitvah v slogu klasikov moderne, z elementi impresionizma, v določenih skladbah pa tudi neoklasicističnih značilnosti. Žebretova dela odkrivajo izvirno skladateljevo muzikalno inventivnost in mojstrsko skladanje za orkester. V njegovi komorni in solistični glasbi pa na soroden način izstopajo pretanjeni detajli in hkrati glasbena celota, ki poslušalcem odkrije skladateljev izrazit čustveni naboj, temperament in izrazno moč."

Francija, ki je v procesu evropskega povezovanja od samega začetka, se pripravlja na predsedovanje Svetu Evropske unije. Ta projekt jo čaka v času vrhunca kampanje pred predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami, v času, ko se evropske teme izpostavljajo kar same od sebe, naj gre za vprašanje prihodnosti Evrope, spoštovanja temeljnih načel ali pa širjenja družine evropskih držav.

Oddajo namenjamo slovenskim pesmim, ki jih je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja na nosilec zvoka posnel Mladinski zbor Carmina Slovenica. Vodila ga je dirigentka Karmina Šilec, ki danes doma in po svetu slovi kot avtorica inovativnih koncertnih in glasbeno scenskih projektov. V izvedbi članic zbora bomo slišali slovenske narodne pesmi v priredbah Radovana Gobca, Matije Tomca, Rada Simonitija in Danila Bučarja.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Enourni zanimivi pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.

V oddaji Gremo v kino bomo komentirali nedavno podelitev nagrad na beneškem filmskem festivalu. Glavno nagrado, zlatega leva, je dobil francoski film Dogodek režiserke Audrey Diwan. Srebrni lev, velika nagrada žirije, je pripadla filmu Bila je božja roka Paola Sorrentina, nagrada za najboljšo režijo pa Jane Campion za film Moč psa. Poročamo z mariborskega festivala dokumentarnega filma DokuDoc in napovedujemo festival glasbenega filma Naj se rola, ocenili pa bomo tudi dva filma z aktualnega kino sporeda: Martin Eden in Dnevi besa.

Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Naš odnos do hrane, ki že tako nikoli ni bil preprost in enoznačen, je v zadnjih letih dobil nove, večinoma žal problematične razsežnosti. Vse jasneje se z različnimi raziskavami in analizami kaže, kako zelo zdajšnji pristopi pridelave in izbira tega, kar jemo, naglo izčrpavajo prst in prispevajo znaten delež k podnebnim spremembam. Na dlani je, da bodo nujne globoke spremembe tega, kaj in koliko pojemo. Toda takšne spremebe niso ne proproste, niti ne vedno zaželene,

Prave probleme lahko obravnavamo samo, če gledamo sistem hrane kot celoto.
»Če hočemo rešiti zdravstvene in okoljske probleme [povezane s hrano] današnjega časa, moramo radikalno začeti spreminjati logiko ali paradigmo, ki trenutno velja,« poudarja izr. prof. dr. Andreja Vezovnik. »Moramo spremeniti tako našo hrano, način, kako jo konzumiramo, kako jo pridelujemo, celotne prehranske prakse.«

Nedvomno je eden ključnih dejavnikov, ki določa tako to, kaj jemo, kot tudi načine pridelave, monopolizirana prehranska industrija.

»Danes je približno 9 ali 10 korporacij, ki obvladujejo celotno prehransko industrijo,« pravi Andreja Vezovnik. »Niso pa problem le te, ampak tudi korporacije, ki prodajajo gnojila, kemijska sredstva in semena. Po ocenah vse te korporacije skupaj predstavljajo 17% svetovnega gospodarstva. To je res velik in vpliven biznis.«

Ta vpliv je postal v zadnjih desetletjih tako močan, da v znatni meri določa tudi prehranske trende. Bodisi neposredno bodisi prek nemajhnega vpliva na državne politike in konec koncev tudi na prehranska priporočila.

Seveda pa se po drugi strani razmišlja tudi o rešitvah, alternativah in spremembah prisotopov. Te segajo od zmanjševanja porabe hrane, še posebej mesa, do proizvodnje alternativnega mesa in uporabe žuželčjih beljakovih, do najbolj preprostih rešitev, kot je uporaba lokalne in čim manj predelane hrane.

O prihodnosti hrane je potrebno razmišljati danes
V teh dneh v okviru dogodkov, ki obeležujejo 60-letnico Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, poteka bienalna mednarodna konferenca Hrana in komuniciranje, letos pod naslovom Prihodnost hrane, ki se je (virtualno) udeležujejo strokovnjaki z vsega sveta. Ob tej priložnosti v Podobah znanja ponavljamo pogovor z izr. prof. dr. Andrejo Vezovnik, v katerem smo naslovili nekatere vidike te relevantne problematike.

V oddaji Recital predvajamo posnetek pianista sira Andrása Schiffa, ki je 11. oktobra lani nastopil v Koncertni hiši v Kobenhavnu na Danskem. V njegovi interpretaciji bomo poslušali Sonato za klavir št. 32 v g-molu Josepha Haydna, Sonato za klavir št. 21 v C-duru, op. 53 Ludwiga van Beethovna in Sonato za klavir št. 21 v B-duru, D 960 Franza Schuberta.

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

Glasbena medigra

V Literarnem nokturnu smo pripravili odlomek iz romana Zadnji po Malahiju. Knjigo je napisal italijanski časnikar in vatikanolog Domenico del Rio. Italijanski novinar s prisrčnim humorjem pripoveduje o izvolitvi preprostega in blagega človeka za papeža - Eskima Walkuja oziroma Janeza Srečka II. Roman je poslovenil Rafko Vodeb, izšel je leta 1987 v Mariboru. Besedilo interpretira Kristjan Ostanek.

"Michaelove sanje o Italiji"
je bil naslov koncerta Komornega zbora RIAS iz Berlina in Capelle de la torre, maja v Wolfenbüttlu.
Letos mineva 400 let od smrti Michaela Praetoriusa, zato so izvajalci pod vodstvom dirigenta Floriana Helgatha program oblikovali iz del Mihaela Praetoriusa in njegovih italijanskih vzornikov: Adriana Banchierija, Lodovíca Viadane, Agostina Azzarija in Antonia Cifre.

»Vsem organistom, instrumentalistom, órglarjem - in ne le nemškim, temveč tudi drugih narodov -, ter ljubiteljem«: takole je Michael Praetorius vsem naštetim posvetil drugi del svojega slavnega glasbenega spisa Syntagma musicum. Eno izmed najpomembnejših glasbeno-teoretskih del 17. stoletja je pravi leksikon glasbil in izvajalske prakse ter glasbenih oblik. Prav neverjetno znanje se skriva v treh zvezkih spisa, v katerih Praetorius omenja tudi novice z Italijanskega. Iz njegovega življenjepisa izvemo, da so bile to zveze s skladatelji in pa izjemno poznavanje italijanskega glasbenega tiska. A kljub temu - Italija je zanj ostala dežela sanj. Kljub nenehnemu potovanju, Benetk, Firenz in Rima ni nikoli videl. In kljub neštetokrat citiranim Monteverdiju, Gabrieliju, Viadani in Agazzariju - teh skladateljev ni nikoli srečal.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.