Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Iz glasbenega spoerda izpostavljamo:
večerno oddajo Koncert Evroradia in nastop Dunajskih filharmonikov z dirigentom Riccardom Mutijem (ob njegovi 80. obletnici rojstva) v milanski Scali ter
Jazz avenijo, v kateri nocoj predstavljamo skladbe z novih albumov izvajalcev kot so: Bill DeArango, Nnenna Freelon, Martial Solal, Kenny Washington, Tilo Weber, Laurent Coq, James Francies, Vijay Iyer in Gretchen Parlato.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Dolge epistole. Komu? Tako začne češki pesnik Jan Hanč svojo epistolo, pravzaprav antiepistolo, in jo razvije v skoraj programsko besedilo o smislu pisanja, v epistolo, natančneje.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Realist novoromantičnega tipa, z nekaterimi prvinami novejših kompozicijskih tehnik, z izrazito programsko glasbo, ki iz realizma ponekod že prehaja v naturalizem – tako so Marjana Kozino kot skladatelja opisali oziroma definirali glasbeni strokovnjaki. Ta opredelitev drži, gotovo pa tudi povsem drugačna, tista, ki se ozira na vsebino njegove glasbe, to je dejstvo, da je njegova glasba največkrat zapela o prelepi rojstni pokrajini. Muzikolog in dirigent Ciril Cvetko je o njem celo zapisal, da je bil "kot rapsod, ki opisuje svojo zemljo in ljudi na njej in ki se je najpristneje izživljal v svobodni neoklepajoči obliki".

V tokratni oddaji med drugim o Arsovi nagradi za kratko zgodbo, ki sicer ni nova, ima pa novo ime: Arsova lastovka – prejel jo je Davorin Lenko. Predstavili bomo prejemnika Klemenčičeve in Rožančeve nagrade Eko Vogelnik in Roberta Simoniška, napovedali ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri in poročali o Slovenskih dnevih v Clevelandu.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Približno polovico svetovne proizvodnje vina proizvedejo v sredozemskih deželah, zato podnebne spremembe še posebej slabo vplivajo na pridelavo grozdja. Zato centri moči v procesu prilagajanja na vedno hujše posledice ekstremnih vremenskih razmer od suše, zmrzali do toče tudi podpirajo sodelovanje vinogradnikov in raziskovalcev. Dr. Alen Albreht, vodja laboratorija za prehrambeno kemijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, in dr. Jan Reščič s Centra za raziskave vina ter asistent na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici bosta osvetlila primere takšnega sodelovanja v okviru EU projekta MEDCLIV in spletne platforme VINEAS, ki so jo javno predstavili spomladi letos.

V oddaji Ženske v svetu glasbe bomo tokrat odstrli svet orkestralne glasbe skladateljice Nane Forte. Iz kompozicije je diplomirala leta 2005 na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Marku Mihevcu, podiplomski študij je nadaljevala na Visoki šoli za glasbo Carla Marie von Webra in ga leta 2009 končala na Univerzi za umetnosti v Berlinu. Nana Forte se posveča predvsem ustvarjanju zborovske glasbe a cappella in z različnimi glasbili, orkestralni, komorni in solistični instrumentalni glasbi ter ustvarjanju glasbe za gledališče. Najopaznejša dela za orkester Nane Forte so: Genesis za klarinet, harmoniko in orkester, Mantra za godalni orkester in Zaklinjanje za simfonični orkester. V izvedbi Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije bomo poslušali Mantro iz leta 2013, v izvedbi simfoničnega Orkestra Slovenske filharmonije pa Zaklinjanje iz leta 2015. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bo skladateljica Nane Forte predstavila način skladanja in skladateljske postopke ter obe deli za orkester.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Pred nami so še štiri oddaje sklopa niza MEDENINA IN PATINA, posvečenega Donu Ellisu in njegovim nadvse edinstvenim »godbam«. V odpovedi prejšnje oddaje smo napovedali še zadnjo »reformo« njegovega orkestra, ki mu je dodal še klasični godalni kvartet, ki je bil seveda ozvočen. Dokončno se je v korist električne basovske kitare odpovedal kontrabasu, v svojo glasbeno govorico je zelo izvirno in posrečeno vključil modularni sintetizator, ki ga je prav zanj naredil legendarni Tom Oberheim. Svojemu osebnemu trobilskemu instrumentariju je poleg trobente, štiriventilne krilovke, dveh hibridov: »Fire Birda« – križanca trobenta in sopranske pozavne ter »Super Bonea« – križanca ventilske in tenorske pozavne na poteg, dodal še en izdelek slovite znamke Frank Holton – četrttonsko trobento. Po zvočno trdem obdobju, ko je tako rekoč ustvaril zvrst, ki bi se ji lahko reklo »bigbendovski hard rock« in z velikim uspehom nastopal na legendarnih koncertnih prizoriščih, kot recimo v zdaj že legendarni dvorani Fillmore v San Franciscu, je na začetku sedemdesetih njegov izraz postal vsaj navzven lahkoten, radosten, velikokrat pod vplivom etno godb tako Karibov kot tudi Balkana. Tu je zagotovo svojo vlogo odigral tedanji pianist v orkestru Milčo Levijev po rodu iz Bolgarije.
Vse našteto bomo v oddaji "uglasbili" s predvajanjem prvih treh skladb – Tears of Joy, 5/4 Getaway in Bulgarian Bulge s še ene vrhunske LP plošče, izdane leta 1971, z naslovom Solze radosti (Tears of Joy). V drugem delu oddaje bomo predvajali še skladbo Get It Together in balado za solo krilovko in spremljevalni orkester z naslovom Quiet Longing.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

S podelitvijo nagrad se je v Ljubljani sklenil 10. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica 2021. Strokovna žirija je kot najboljšo ocenila predstavo Jana Rozmana Predmetenje, občinstvo pa je za najboljšo izbralo predstavo Ajde Tomazin Jata izkušenih ptic. V oddaji tudi o literarni antologiji Srca v igri, ki prinaša Izbor leposlovnih del mladih slovenskih avtoric in avtorjev LGBTQ+. Z njo zaznamujejo dve desetletji mladinskega dela na področju tega gibanja v Mariboru.

Mladi glasbeniki v oddaji običajno zaigrajo, tokrat pa bomo poslušali posnetke koncertov, na katerih so nastopili starejši, poklicni glasbeniki, namenjeni pa so bili mladim poslušalcem.
To soboto se v Slovenski filharmoniji začenja letošnji cikel družinskih koncertov, imenovan Družinski abonma, ki bo do maja postregel s petimi koncerti, na katerih bodo nastopili filharmoniki in izvajali izrazito različno glasbo, vse koncerte pa bodo povezali z govorjeno besedo in poslušalcem tudi predstavili glasbo, ki jo poslušajo. V tej obliki bo abonma tokrat potekal drugič, že lani smo namreč prisluhnili šestim koncertom, namenjenim mlademu občinstvu, in v današnji oddaji Nove glasbene generacije bomo poslušali odlomke s teh koncertov, vmes pa nam bo umetniški vodja cikla Franci Krevh, ki koncerte tudi povezuje z besedo, predstavil, kaj bomo poslušali letos.
Neposredni prenos prvega koncerta za Družinski abonma bo v soboto, 25. 9. 2021, ob 11:00 na programu Ars.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

V uri komorne glasbe slovenskih skladateljev vam v poslušanje ponujamo izbor del Rista Savina, Danila Švare, Črta Sojarja Voglarja in Lucijana Marije Škerjanca.

Glasbena medigra

Franjo Frančič je leta 1986, dve leti po prvencu Ego trip, veliko pozornost javnosti zbudil s provokativnim romanom Domovina, bleda mati. Od takrat naprej je s številnimi deli za odrasle in mladino: kratkimi zgodbami, romani, pesmimi, radijskimi igrami in dramskimi besedili, natančno izrisal svojo poetiko in tematski okvir – v svojih delih neposredno in brezkompromisno spregovori o družinskih travmah in družbeni neusmiljenosti. S svojimi besedili je večkrat sodeloval tudi na natečaju programa Ars za najboljšo kratko zgodbo in dvakrat – za zgodbi Dež, dež ... in Pesem embria – ga je žirija nagradila. Letos nagrade sicer ni prejel, ga je pa žirija uvrstila v ožji izbor del, ki so se potegovala za nagrado Arsova lastovka, in sicer s kar tremi črticami. V oddajo smo združili dve: Pekel tu, zdaj ter Strniša, Detela in Feo.

Umetnostni zgodovinar in pisatelj Marijan Marolt je obiskoval predavanja Izidorja Cankarja, leta 1948 se je naselil v Argentino, kjer se je uveljavil kot pisec krajše proze in likovni kritik. Med drugim je objavil roman Jožef Petkovšek. V oddaji lahko slišite njegov esej Bariloče v umetnosti Bare Remec, izbral ga je Andrej Rot. Glasbene vložke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz dela z naslovom Llanura (Planjava) argentinskega skladatelja Carlosa Guastavina; igrata violinsit Henryk Szeryng in pianist Claude Maillols. Oblikovalec zvoka Vojko Kokot, bralca Jasna Rodošek in Bernard Stramič.

11. maja so v milanski Scali gostovali Dunajski filharmoniki, ki so se s koncertom poklonili 80. obletnici rojstva maestra Riccarda Mutija. Dirigiral je sam Muti, ki je v svoji karieri z Dunajskimi filharmoniki izvedel že več kot 500 koncertov in bil celo imenovan za njihovega "častnega člana". Na koncertu so se skupaj predstavili z dvema simfonijama: Simfonijo št. 4 v d-molu Roberta Schumanna in Simfonijo št. 2 v D-duru Johannesa Brahmsa.

Dokumentarno obarvana igra temelji na nenačrtovanem postanku irskega pisatelja Jamesa Joycea in njegove bodoče žene Nore v Ljubljani leta 1904. Igrane dele prepletajo komentarji Toma Virka, Andreja Blatnika in poznavalca Joyceovega življenja in dela Aleša Pogačnika. Sicer pa je igra nastala po istoimenski knjižni izdaji, ki je leta 1994 na pobudo Andreja Blatnika izšla pri reviji Literatura. Za Joyceov postanek v Ljubljani, ki ni splošno znan in uveljavljen, je namreč slišal v neki pripovedi, Tomo Virk pa ga je pozneje odkrili še v eni od Joyceovih biografij. Urednika knjižne izdaje, Matevž Kos in Tomo Virk, sta izbrala nekaj slovenskih avtorjev različnih generacij, da so napisali izmišljene zgodbe o omenjenem dogodku. Sicer pa smo letošnjega januarja zaznamovali 80. obletnico smrti tega velikega irskega romanopisca. Na prvem peronu ljubljanske železniške postaje pa nanj in na njegov bežni postanek v naši prestolnici že desetletja spominja tudi miniaturna skulptura Jakova Brdarja.

Glasbena medigra

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.