Brigita Mencigar piše pesmi in kratke zgodbe. Rojena je leta 1967 na Goričkem, kjer je preživela otroštvo. Beseda jo je, kot pravi, zgodaj zaznamovala; v pripovedih in pogovorih s starim očetom, v prisluškovanju ženskim pogovorom odraslih ob starodavnih, zdaj že izumrlih opravilih (ličkanju koruze, trganju perja, prebiranju fižola ...), v berilih pri mašah in v nenavadnih, s prekmurščino obarvanih besedilih cerkvenih pesmi. Zaznamoval jo je tudi Radio z igrami za otroke, oddajama Lahko noč, otroci in Veseli tobogan. Pri dvanajstih je začela pisati dnevnik in še ni končala. V svojem zapisu o sebi takole nadaljuje: "Leta 1986 sem prišla v Ljubljano, da bi postala pisateljica, pa se mi je, kot je dejal nekdo, vmes zgodilo življenje. Ves čas sem pisala, v glavnem pesmi in vmes kup ljubezenskih zgodb za Ljubezenske zgodbe, ena je bila celo prvonagrajena na natečaju leta 1994. Istega leta sem prejela 1. nagrado za cikel poezije tržaške revije Mladika."
Lani se je udeležila delavnice kreativnega pisanja, na kateri je nastala tudi zgodba Potonika. Žirija jo je uvrstila v ožji izbor za nagrado Arsova lastovka.
