Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Torek, 21. sep. 2021

Ars • Tor, 21. sep.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Rade Krstić je v svoji poeziji izrekal pomembne reči natančno in razvidno. V zbirki Bojevnik (Mladinska knjiga, 2012) je objavil tudi pesem Duša, pesem hvalnico. Komu oziroma čemu, boste izvedeli v Liričnem utrinku.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

Ta teden cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo Marjanu Kozini, zanimivi glasbeni osebnost iz novejše slovenske glasbene zgodovine, pa tudi nasploh. Iz njegove glasbe je mogoče zaznati vsestransko človeško širino. V posebno veselje so mu bili tudi matematika in filozofija, igranje šaha, pisanje satir in humoresk. Z njimi je znal duhovito ošvrkniti človeške neumnosti in nečimrnosti, ki jih je seveda neskončno. Bil je pronicljiv opazovalec in tenkočuten poslušalec. V dolenjski oštariji ali na piranski Punti je ure in ure poslušal kmečke oziroma ribiške zgodbe. In se iz njih učil.

11:00
Poročila

V oddaji baritonist Lucas Somoza Osterc in kitarist Žarko Ignjatović predstavljata skupen projekt, ki sta ga posnela pred kratkim. Cikel Lepa mlinarica je avstrijski skladatelj Franz Schubert ustvaril na poezijo nemškega pesnika Wilhelma Müllerja leta 1823. Dvesto let po nastanku nagovarja z nezmanjšano umetniško močjo in ostaja vir nadiha za številne poustvarjalce. Z umetnikoma se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.

12:00
Poročila

Za oddajo smo izbrali orkestrsko suito Planeti, po kateri je angleški skladatelj Gustav Holst še danes najbolj poznan, čeprav je sam ni nikoli štel med svoja najboljša dela. Pogosto se je celo pritoževal, da je s svojo priljubljenostjo povsem zasenčila njegove druge skladbe. Suita ima sedem stavkov, poimenovanih po planetih sončnega sistema. Ti ponazarjajo misli in čustva, ki jih povezujemo z vplivom planetov na čoveško psiho. Delo s stavki: 1. Mars, glasnik vojne, 2. Venera, glasnik miru, 3. Merkur, krilati sel, 4. Jupiter, glasnik veselja, 5. Saturn, glasnik starosti, 6. Uran, čarodej in 7. Neptun, skrivnostnež bo pod vodstvom Marka Muniha izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija.

13:00
Poročila

Konec avgusta leta 1931 smo v Ljubljani doživeli premiero prvega slovenskega filma. Bil je nem, a z glasbeno spremljavo orkestra, kot je bilo tedaj v navadi. Posneli so ga mladi navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki si je prizadeval popularizirati gorništvo na Slovenskem. Na 35-milimetrski filmski trak ga je posnel, zmontiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf.

14:00
Poročila

"Iz nenehnega srečevanja in križanja različnih principov, ki definirajo njeno delovanje, tako internih kot eksternih, tako kreativnih kot kulturnopolitičnih, tako individualnih kot skupinskih, ravno raste in se krepi njena več kot četrtstoletna potenca, ki ji ni videti, da bi kakor koli uplahnila," je o plesni skupini EN-KNAP, od leta 2007 EN-KNAP Group, med drugim zapisal dr. Blaž Lukan. Njegovo besedilo z naslovom Ples, ki razločno misli tako svoj pretekli kot prihodnji korak, je v celoti objavljeno v monografiji EN-KNAP 1993–2020, ki smo jo predstavili prejšnji teden. K poslušanju radijske priredbe vas zdaj vabimo v oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču.

14:35
Medigra

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Naj bo kvir! je naslov razstave v Mestni galeriji Ljubljana, kjer se predstavlja deset ustvarjalk in ustvarjalcev, ki s prepoznavnim likovnim jezikom opredeljujejo slovensko in širšo vizualno umetnost. Do sedaj verjetno v slovenskem prostoru tako velike in raznolike razstave, povezane z LGBTIQ+ vprašanji še ni bilo in pozornost ji bomo namenili tudi v današnji oddaji, v kateri predstavljamo še Hišo Fernanda Pessoe, institucijo na obrobju mestnega središča Lizbone, ki je ime dobila po znamenitem literatu.

Veliki sklepni koncert Simfoničnega orkestra Praškega radia ob koncu pretekle sezone 14. junija v praškem Rudolfinumu je prinesel kombinacijo srednjeevropske glasbe, ki je nastala v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, in japonske glasbe z začetka drugega desetletja 21. stoletja: suito iz ene najizvirnejših oper Leoša Janáčka, Lisička Zvitorepka, in češko premiero Violinskega koncerta Toshija Hosokawe. Solistka je bila violinistka Veronika Eberle.
V drugi polovici večera sta se orkestru pridružila odlična nemška sopranistka Johanna Winkel ter češki basbaritonist svetovnega slovesa in redni izvajalec s Simfoničnim orkestrom Praškega radia Adam Plachetka. Skupaj z dirigentom Aleksandrom Liebreichom so izvedli Lirično simfonijo v sedmih pesmih, op. 18 dolgoletnega šefa dirigenta Nove nemške opere Aleksandra Zemlinskega.

Slovarje je velik del Slovenk in Slovencev začel uporabljati med študijem, običajno, ko je bil v jezikovni zadregi. Zdaj pa naj bi takšno gradivo lahko uporabljali že prvošolci. Pod pokroviteljstvom ZRC SAZU je nastal nov jezikovni portal za osnovnošolce in dijake Franček, ki prinaša skoraj sto tisoč besed in naj bi najmlajšim z nekaj kliki pomagal do jezikovnih rešitev. Kaj vse omogoča, predvsem pa kaj naj bi v Frančku iskali otroci in mladostniki, nas bo zanimalo v tokratni oddaji.

Franček je ustvarila projektna skupina jezikoslovcev z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri njegovem nastajanju je sodelovalo tudi 23 šol. Predstavlja unikum v širšem mednarodnem prostoru, saj se ustvarjalci niso zgledovali po nobenem podobnem obstoječem portalu.

Torkopv zborovski mozaik posvečamo antifóni Ave Maria in drugi polovici pogostega para - uglasbitvam Očenaša. Zvenele bodo skladbe spod peres Gustava Holsta, Franza Liszta in Giuseppa Verdija.
Z nami bojo Komorni zbor Ave, Komorni zbor RTV Slovenija in Svetovni zbor mladih.

Glasbena medigra.

Brigita Mencigar piše pesmi in kratke zgodbe. Rojena je leta 1967 na Goričkem, kjer je preživela otroštvo. Beseda jo je, kot pravi, zgodaj zaznamovala; v pripovedih in pogovorih s starim očetom, v prisluškovanju ženskim pogovorom odraslih ob starodavnih, zdaj že izumrlih opravilih (ličkanju koruze, trganju perja, prebiranju fižola ...), v berilih pri mašah in v nenavadnih, s prekmurščino obarvanih besedilih cerkvenih pesmi. Zaznamoval jo je tudi Radio z igrami za otroke, oddajama Lahko noč, otroci in Veseli tobogan. Pri dvanajstih je začela pisati dnevnik in še ni končala. V svojem zapisu o sebi takole nadaljuje: "Leta 1986 sem prišla v Ljubljano, da bi postala pisateljica, pa se mi je, kot je dejal nekdo, vmes zgodilo življenje. Ves čas sem pisala, v glavnem pesmi in vmes kup ljubezenskih zgodb za Ljubezenske zgodbe, ena je bila celo prvonagrajena na natečaju leta 1994. Istega leta sem prejela 1. nagrado za cikel poezije tržaške revije Mladika."
Lani se je udeležila delavnice kreativnega pisanja, na kateri je nastala tudi zgodba Potonika. Žirija jo je uvrstila v ožji izbor za nagrado Arsova lastovka.

Muzikal Gypsy je nastal leta 1959, na odrske deske pa so ga postavili Jule Styne, ki je spisal glasbo, Stephen Sondheim, ki je zakrivil besedila songov, in Arthur Laurents, ki se je podpisal pod scenarij. Zgodba muzikala se rahlo opira na avtobiografijo Gypsy Rose Lee iz leta 1957.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Madžarski pisatelj, dramatik in pesnik Mór Jókai je ustvarjal predvsem v drugi polovici 19. stoletja. Bil je izredno plodovit pisatelj, saj njegovo obsežno zbrano delo sestavlja več kot dvesto knjig. Njegova umetniško prepričljiva beseda ni le pritegnila sodobnih madžarskih bralcev, ampak tudi druge ljubitelje lepe besede po Evropi, med drugim tudi angleško kraljico Viktorijo. Najbolj priljubljen in razširjen roman pa je še danes Zlati človek, ki ga je v slovenščino prevedel Štefan Sedonja.

22:00
Poročila

22:05
Glasba našega časa: Glasba našega časa

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov