Verjetno bi režiser, pisatelj, pesnik in esejist Vinko Möderndorfer verjetno še sam težko naštel številne nagrade, ki jih je dobil v svojem 42-letnem ustvarjalnem opusu. Sicer pa lahko, kot pravi, svoje spomine na odraščanje in dozorevanje v Celju strni takole: "Film, literatura, poezija in gledališče – to je bila moja mladost." Radiofonski portret Vinka Möderndorferja je za oddajo Razkošje v glavi pripravil Dušan Berne.

Zgodovina motociklizma na Slovenskem je že tako ali tako obrobna tema, še bolj v senci pa životari zgodovina slovenskega dirkaškega športa. Po krivici, saj so bile nekoč motociklistične dirke eden najbolj množično obiskanih športnih dogodkov. Pa naj je šlo za cestno hitrostne dirke, za motokros ali za spidvej. Delček te krivice popravlja letos izdana knjiga z naslovom Zlata čelada, ki jo je o dirkaški karieri Silva Habata napisal Mitja Gustinčič. V oddaji Sledi časa se Marko Radmilovič skupaj z avtorjem spominja veselih osemdesetih s sedeža dirkalnega motocikla.

Smrekovec je bil vulkansko aktiven v geoloških obdobjih terciarja, pred od 23 do 27 milijoni let. Takrat je ležal pod morjem in je večkrat zapored izbruhal vulkanski prah, pepel in lavo. Šlo je za zelo velik vulkan, njegovi ostanki so kljub pestri geološki zgodovini vidni še danes. In prav Smrekovca bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža, ki jo je pripravil Milan Trobič.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Človeška ljubezen si zasluži ime ljubezen samo, če je podobna Ljubezni, ki je Bog. (Lewis)
Zjutraj se zavem, da me čaka zelo veliko obveznosti. Tudi naporne, nič kaj prijetne naloge. Vsaj tako se mi v negotovosti zdi, preden se jih lotim. Pomagaj mi, moj Bog, pomislim. Teh nalog mi ni bilo treba opravljati, dokler je bil Milan še z menoj. Ob njegovi smrti se je kar usulo name. Otroci skušajo pomagati, vsak po svojih močeh. Jaz pa bi rada čim več sama. Nočem jih preveč obremenjevati. Zdi se mi, da so v tem tempu življenja že tako ali tako preutrujeni.
In sredi dneva se sprašujem, kam je šel čas. Kar izginil je. Minil je, kot bi ga ne bilo. Res, ta občutek, nikoli ga ni dovolj. Nenehno hitenje, polno uradnih zahtev, tekanje med urniki enih in drugih, ki naj bi sodelovali, daje občutek utesnjenosti in pomanjkanja zraka. In temu daje intonacijo še žalost, teža slovesa še ni popustila. Prikrade se v dan, v moj svet. A me spomni, da je On tu. Pa se poglobim v molitev in počasi se v meni sprosti blagost, umirjenost. Čista in globoka. Ogreje me Božja beseda, kot plašč, ki varuje.
V ospredje priplava zavedanje polnosti življenja, ob treznem premisleku kljub utrujenosti zadovoljstvo nad uspešno opravljenimi nalogami, razrešenimi zapleti.
Zazrem se v Storžič, ki se skozi zelenje mojega vrta pokaže kot spomin na mojo mladost. Je vez med preteklim in sedanjim. Pomagal mi je, da sem zmogla počasi sprejeti nov dom, nove čase, ki pa so povezani z mojimi koreninami. Prevlada hvaležnost za skrivnostnost življenjskega kroga, ki vsebuje vse – lepo, dobro in tudi težko temno stran. Občutek majhnosti se porodi in skromno ga podarim Vsemogočnemu. Tudi to moje, včasih brezglavo tekanje ima smisel in celo smešen prizvok. Pomaga, da se nasmejim, prijazno ozrem na dan, ki je minil, kot bi bil en sam trenutek.
Bil je eden prelepih poletnih dni, ko se večerna zarja nekako umesti v dušo. Nič drugega, samo doživljanje prelepe svetlobe, ki se spreminja iz trenutka v trenutek, njeno odsevanje na grmih, drevesih, cvetoči tamariski, ki je ves dan prepevala ob brenčanju množice čebel. Moj pogled se ustavi na zvoniku naše starodavne cerkvice, ki v odhajajoči svetlobi še kuka izza goste rasti ob potoku. "Kako starosvetno" je velikokrat rekel Milan. Podoba ostaja. Zdi se mi, da je moj mož tudi zdaj ob meni. Bilo je spokojno, čisto. Taki dnevi so dragoceni, tudi če hitro minejo.
Radost bivanja, vpetost v življenje, želja po dobrem med nami, v vsem, kar me obdaja, spravljivost z omejitvami, potrpljenje, sprejemanje svetega so del človeške ljubezni, ki so blizu Ljubezni, ki je Bog.

Pred 60 leti so se lahko kupci v knjigarni prvič usedli in prelistali knjigo, še pred nakupom. Ta mejnik je v Sloveniji takrat postavil Konzorcij, danes največja knjigarna in papirnica v državi. Torkov kviz zato danes posvečamo Konzorciju - prvi slovenski knjigarni s t. i. »prostim pristopom«.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Halime Djemaili je po rodu iz Albanije, otroštvo in mladost pa je preživela v Makedoniji. Tam je končala tudi študij ekonomije, v Slovenijo se je z možem – prav tako Albancem – in dvema otrokoma preselila pred petimi leti . Zaposlena je v Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, kjer opravlja delo kulturne mediatorke na programu socialne aktivacije. Pomaga predvsem ženskam priseljenkam iz Kosova, Severne Makedonije ter Bosne in Hercegovine.

V Sloveniji se letos soočamo s katastrofalno slabim pridelkom sadja. Jabolk bo celo do 90% manj, kot jih je sicer. A nekaj jih le bo in s pomočjo Romana Mavca s Kmetijskega inštituta Slovenije vam bomo v torkovem Svetovalnem servisu pojasnili, kako ugotoviti primerno zrelost jabolk, kako obrane sadeže pravilno skladiščiti, katere so slovenske avtohtone sorte in katere jablane so najbolj odporne na različne bolezni, škodljivce in neugodne vremenske vplive. Vprašanja zapišite v obrazec na spletni strani Prvega, pošljite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Odbor za otrokove pravice Združenih narodov je letos sprejel splošni komentar številka 25, ki opredeljuje otrokove pravice v digitalnem okolju. Komentar je rezultat dveletnih posvetovanj med državami, medvladnimi in nevladnimi organizacijami, civilno družbo, nacionalnimi institucijami za človekove pravice in otroki. Ti so poudarili, da si v digitalnem okolju želijo več zasebnosti, več varnosti in preglednosti, želijo si dostopa do resničnih in zanesljivih informacij v lastnem jeziku, ki je prilagojen njihovi starosti. Odgovornost za zaščito pravic otrok v digitalnem okolju pa Združeni narodi jasno nalagajo državam.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prva vrsta je 20-minutna tedenska oddaja, v kateri glasbeniki nastopajo živo v studiu 13, spremljate pa lahko tudi videoprenos na Facebooku. Zbirka glasbenikov je pestra, torej primerna za vsako uho – tudi zato, ker igrajo živo, neposredna izkušnja pa je še intenzivnejša. Urednica oddaje je Alja Kramar, v njej pa sodeluje celotno glasbeno uredništvo prvega programa.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Preostali vsebinski poudarki oddaje:
V Šentjerneju bodo ob pomoči evropskih sredstev energetsko sanirali štiri javne stavbe.
Inovatorstvo na Primorskem se krepi.
Kako spodbuditi uporabo geotermalne energije pri pridelavi hrane?
Tudi osrednjeslovenske regija je zanimiva za pohodniški turizem.
V Slovenskem planinskem muzeju oživili duha Jakoba Aljaža.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Cene energentov letijo v nebo. Električna energija, zemeljski plin, premog, les in hrana se skokovito dražijo. Koliko časa se utegne ta balon še napihovati, kaj lahko v zvezi s tem stori država in kdaj bo ta rast opazna tudi v višjih zneskih na naših položnicah? O vsem tem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki.

Gostje:
– Majda Volk, direktorica maloprodaje pri GEN-I,
– Diana Horvat, direktorica sektorja za trženje v Energetiki,
– Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije,
– Blaž Bračič, član uprave NLB skladi.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Kako je majhna žaba osla odvadila večnega napihovanja …
Pripoveduje: Tone Gogala.
Napisal: Philip Sherlock.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

V četrtek, 9. septembra 2021, je v cerkvi svetega Volbenka v Zelšah pri Cerknici potekal prav poseben dogodek. Ljoba Jenče, zbirateljica in zvesta poustvarjalka glasbenega izročila, je na enem mestu zbrala župane občin Cerknica, Bloke in Loška dolina, predstojnico Glasbenonarodopisnega inštituta pri ZRC SAZU v Ljubljani dr. Mojco Kovačič in direktorico Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marijo Hribar. Skupaj so podpisali namero za digitalizacijo arhiva 72 kaset ljudskih pesmi Notranjske. Leta 1988 je Ljoba Jenče dala Občini Cerknica, ki je tedaj obsegala tudi Loško dolino in Bloke, pobudo za ohranjanje ljudskih pesmi Notranjske. V sodelovanju z Glasbenonarodopisnim inštitutom, Radiem Slovenija in ob podpori Ministrstva za kulturo je vztrajno trkala na vrata tako ljudskih pevk in pevcev kot institucij.

Župani vseh treh občin so si bili edini, da je arhiv zbranega gradiva ljudskih pesmi Notranjske neprecenljiv pričevalec identitete teh krajev in potreben skrbnega varovanja kot nesnovne kulturne dediščine ljudi. Podpisniki so se zavzeli, da se zbirka digitalizira do konca leta 2024.

Podpisu je sledil letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija z naslovom 'Ena ptička priletela', na katerem so nastopili: Cintare, Duo Pella ter Dino Murtezani in Tilen Stepinšek, Ljoba Jenče, Marino Kranjac, Rožančevi fantjiči, Vruja in Zingelci. Gost večera je bila zasedba Balkan Open Jam.

Monodramo po predlogi ruskega avtorja Alda Nikolaja je dramska igralka Polona Vetrih večkrat odigrala na slovenskih odrih, tokrat pa tudi v zvočni različici. Kot užaloščena vdova se spominja svojih umrlih soprogov in na humoren način prikazuje različne like ovdovelih soprog. Te pa vsaka zase predstavljajo sklenjeno izpovedno celoto.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Pogovor s kitaristom Teom Collorijem pred koncertom z Big Bandom RTV Slovenija.

Brigita Mencigar piše pesmi in kratke zgodbe. Rojena je leta 1967 na Goričkem, kjer je preživela otroštvo. Beseda jo je, kot pravi, zgodaj zaznamovala; v pripovedih in pogovorih s starim očetom, v prisluškovanju ženskim pogovorom odraslih ob starodavnih, zdaj že izumrlih opravilih (ličkanju koruze, trganju perja, prebiranju fižola ...), v berilih pri mašah in v nenavadnih, s prekmurščino obarvanih besedilih cerkvenih pesmi. Zaznamoval jo je tudi Radio z igrami za otroke, oddajama Lahko noč, otroci in Veseli tobogan. Pri dvanajstih je začela pisati dnevnik in še ni končala. V svojem zapisu o sebi takole nadaljuje: "Leta 1986 sem prišla v Ljubljano, da bi postala pisateljica, pa se mi je, kot je dejal nekdo, vmes zgodilo življenje. Ves čas sem pisala, v glavnem pesmi in vmes kup ljubezenskih zgodb za Ljubezenske zgodbe, ena je bila celo prvonagrajena na natečaju leta 1994. Istega leta sem prejela 1. nagrado za cikel poezije tržaške revije Mladika."
Lani se je udeležila delavnice kreativnega pisanja, na kateri je nastala tudi zgodba Potonika. Žirija jo je uvrstila v ožji izbor za nagrado Arsova lastovka.