Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Ob Antonu Foersterju in Benjaminu Ipavcu je Fran Gerbič poosebljal vrh slovenske romantike, hkrati je bil prvi profesionalno izšolani slovenski glasbenik, eden prvih med drugimi velikimi slovenskimi tenoristi, ki so želi uspehe po evropskih glasbenih odrih. Svojo pevsko kariero je začel med študijem v Pragi, za katerega se je odločil, potem ko je izvedel, da konservatorij na Dunaju na področju pevske pedagogike takrat ni bil ravno na najboljšem glasu. Skladateljeval pa je že pred tem, predvsem so izpod njegovega peresa najprej nastajali zborovske skladbe in samospevi.

Primorska violinistka in plesalka Mojca Gal, ki že več let živi v Švici, kjer deluje kot izvajalka na mednarodnih odrih na področju stare glasbe in baleta 18. stoletja, je gostja današnje oddaje Slovenski solisti. V pogovoru s Tatjano Gregorič predstavlja zgoščenko komorne skupine Ad Fontes, ki jo umetniško vodi v švicarskem Baslu. Pogovor je nastal na začetku avgusta, ko se je violinistka za teden dni vrnila v Slovenijo. Vabljeni k poslušanju.

Klavirski trio št. 2 v e – molu, op. 67 je Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič napisal med drugo svetovno vojno, leta 1944, in ga posvetil umrlemu prijatelju Ivanu Sollertinskemu. Delo ima štiri stavke, v zadnjem je skladatelj uporabil tudi elemente judovske glasbe, ponavljajoče se staccato note pa naj bi ponazarjale ples smrti. Delo bo izvedel Trio Lorenz. V nadaljevanju oddaje bodo na sporedu skladateljeve Štiri romance na Puškinove verze za bas in klavir in trije valčki za flavto, klarinet in klavir: Pomladni, Šaljivi in Lajnasti valček.

Postojnska jama je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in svetu, ki je dostopna vsem obiskovalcem, ne samo jamarjem. Skozi več milijonov let jo je ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z razstapljanjem apnenca skozi tisočletja ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršnih človek ne zmore. Prav te lepote so ponesle sloves Postojnske jame v svet in v dobrih dvesto letih jo je obiskalo več kot 40 milijonov ljudi.

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Francoski nacionalni orkester je 10. septembra odprl letošnjo koncertno sezono s svojim šefom dirigentom Cristianom Macelarujem. V družbi solista 20-letnega violinista Daniela Lozakovicha se je z izvedbo 3. Violinskega koncerta Camilla Saint-Saënsa poklonil letošnji 100. obletnici smrti tega skladatelja, ki so ga uvrstili v francosko glasbo med znamenito suito Dafnis in Hloa Mauricea Ravela in drugi deli 20. stoletja: Les Offrandes oubliées/Pozabljene daritve, ki je prvo veliko orkestralno delo Olivierja Messiaena, in Mystere de l'instant/Skrivnost trenutka Henrija Dutilleuxa.

Janez Nepomuk Primic je eden tistih izjemnih posameznikov v naši zgodovini, ki jih mora širša slovenska javnost šele odkriti. Pred dvema stoletjema je prvi zapisal besedo Slovenija v slovenščini (v pismu Vodniku leta 1810), prvi je tudi Slovenijo definiral kot ozemeljsko celoto (v tisku v nemščini leta 1814). Bil je izjemno inovativen jezikoslovec, saj je avtor prvega slovenskega diplomatskega besedila. O okoliščinah njegovega nastanka se bomo pogovarjali z diplomatom, zgodovinarjem in jezikoslovcem Janezom Šumrado, urednikom monografije Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika.

Knjiga Janeza Šumrade vsebuje tudi slovar Primičevega besedja, ki je poučno in zabavno branje. Navajamo nekaj zanimivih primerov: postavedajoče truplo – zakonodajno telo, dansko oznanilo – dnevno povelje, deželski dobiček – državni interes, dober stati – jamčiti, namestnik za en čas – vršilec dolžnosti, naprejpisan – predpisan, nategama – nemudoma ...

Skladbi Pavleta Merkuja in Uroša Kreka, niza Letni časi Andreja Missona in Zborovske himne iz Rigvede Gustava Holsta: to je program nocojšnjega zborovskega mozaika.

Glasbena medigra.

Ameriška pisateljica Jesmyn Ward je roman Rešite kosti napisala leta 2011. Tematsko se navezuje na socialne izzive, s katerimi se spoprijemajo prebivalci Združenih držav, ki jih je leta 2005 prizadela še naravna katastrofa. V romanu spoznamo temnopolto delavsko družino, ki živi v obalnem mestu zvezne države Misisipi. Konec avgusta 2005 se nad člane družine zgrne hurikan Katrina in pred njim se zatečejo na streho hiše. Med njihovim dvanajstdnevnim begom pred hurikanom se izrazijo še številne druge težave, ki jih pestijo. Revščina, spolna zloraba, nasilje – vse to so izkušnje, ki jih ubesedi pripovedovalka, 15-letno dekle po imenu Esch.
Interpretira Lara Fortuna.

Danes vstopamo v drugo dejanje muzikala Gypsy, pod katerega sta se podpisala Jule Styne in Stephen Sondheim. Muzikal je nastal leta 1959, v njem pa je med drugimi nastopila tudi legendarna Ethel Merman.
Zgodba muzikala pripoveduje o Mamo Rose, ki žene svoji hčerki June in Louise proti karieri varietistk. Rose si največ obeta od starejše hčerke June, mlajša Louise pa je kljub nasprotovanju prisiljena stopati po isti poti. Herbie je agent, ki se zaljubi v Rose, a ga njena neusmiljena ambicija kaj kmalu tudi odvrne od nje. Ko June pobegne, da bi se lahko poročila, Rose, sicer nejevoljno, na njeno mesto postavi Louise. Toda zanimanje za varietejstvo usiha in ne mine veliko časa, ko lahko nastopajo le še v beznicah. Živčna Louise doseže svojo slavo kot Gypsy Rose Lee, kar pa ji Rose zameri, saj, kot nam razkrije osemminutni glasbeni monolog, je Rose svoji hčerki silila proti odrski slavi, da bi lahko posredno izživela svoje sanje o zvezdništvu.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Pred 190 leti se je v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah rodil slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec Fran Levstik. V Literarnem večeru boste slišali odlomke iz zapuščine njegovega dopisovanja z Josipom Stritarjem, Levstikovim rojakom in prijateljem ter dolgoletnim urednikom Zvona, ki je bil skupaj z Levstikom in Jurčičem tudi urednik nove izdaje Prešernovih poezij, ki so izšle v Klasju. Večina pisem se dotika prav teh opravkov, hkrati pa slikovito kaže oba moža v njunem medsebojnem razmerju, ki ni bilo preprosto, ter kulturne razmere med obračunavanjem s staroslovenci, tako na Stritarjevem Dunaju kot v Levstikovi Ljubljani.

Oddajo smo oblikovali z glasbo treh skladateljev, ki so si za izhodišče svojega ustvarjanja izbrali različne zvočne oblike človeškega glasu, kot zvok besede, zvok govora, kot petje, kot krik, in jih preoblikovali v elektroakustično orkestracijo.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.