Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Markevič se je rodil leta 27. julija 1912 v Kijevu. Njegov oče Boris Markevič je bil priznani koncertni pianist, izhajal je iz slavne družine starešin zaporoških kozakov. Njegov ded je bil skladatelj, stric pa znani etnograf in pesnik. Z glasbo sta se ukvarjala tudi Igorjev brat Dimitrij, ki je bil znani muzikolog in violončelist, in oče Boris. Popolnoma umetniško je bila usmerjena tudi družina Igorjeve mame Zoje. Bila je hči Ivana Pohitonova, slovitega krajinskega slikarja, rojenega prav tako v stepah današnje južne Ukrajine. Iz tako močno umetniško zaznamovanega okolja si je skoraj nemogoče predstavljati, da bi mladi Igor zašel na drugačno pot.

V oddaji gostimo tolkalca Francija Krevha. Član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt STOP in ansambla za sodobno glasbo MD7 je tudi pobudnik mnogih zanimivih projektov, Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji, glasbenih delavnic Tolkalni krog in festivala Zvok kamna, ki je letos junija potekal v Štanjelu. Ob tej priložnosti se je o zvoku, kamnitih glasbilih in novi glasbi za tolkala s Francijem Krevhom pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.

Oddajo namenjamo glasbi nemškega skladatelja Maxa Brucha. Najprej bomo slišali njegov Prvi koncert za violino in orkester v g-molu, op. 26, ki sodi v standardni repertoar violinistov, skladatelj ga je napisal leta 1866, leto pozneje je v sodelovanju z violinistom Josephom Joachimom partituro revidiral in v tej različici se izvaja tudi danes. Med zelo priljubljenimi skladateljevimi deli je tudi Adagio za violončelo in orkester z naslovom Kol nidrei, op. 47, v katerem je uporabil hebrejski melodiji judovske liturgije.

Danes ponavljamo oddajo o Koroškem plebiscitu, od katerega te dni mineva 101 leto. Na podlagi večinske volje je bila tedaj Koroška skoraj v celoti priključena k demokratični republiki Avstriji, ki je nastala po razpadu avstro-ogrskega cesarstva.
Za avstrijsko stran je bil plebiscit zmagoslavje, za slovensko ter za sprva kraljevino SHS in pozneje Kraljevino Jugoslavijo pa huda izguba. A odločilna je bila volja koroških Slovencev, ki so se v večini raje odločili za gotovost, ki jo je zanje pomenila Avstrija, kakor za negotovost nove, neznane večnacionalne, gospodarsko, jezikovno, kulturno in versko zelo različne državne tvorbe. Avtor oddaje je Ivan Merljak.




AR92567\t\t\t \t\t\ttraja: 42,05 min

Kolektiv Beton Ltd. v svojem enajstem letu delovanja ni pripravil predstave, temveč 29-urni dogodek z naslovom Hoppla, wir leben, izgubljena gesta lastnega odstopa. Performans v trajanju, imenovan Predstavnina, so izvedli 25. in 26. septembra v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. Po besedah enega izmed sogovornikov in stalnih sodelavcev kolektiva je tudi pogovor, ki ga bomo poslušali v današnji oddaji, del te predstavnine. Predstavnina je namreč izpeljanka iz besede mišljenina, kar bi v prevodu iz izvirnika pomenilo "tisto, kar se misli".
Beton Ltd. je lani praznoval deseto obletnico delovanja, zaradi znanih razmer pa smo se utegnili srečati in se o opusu, ki so ga soustvarili Primož Bezjak, Branko Jordan in Katarina Stegnar s sodelavci, pogovoriti na pragu njihove 11. obletnice. Predstavnina Hoppla, wir leben, izgubljena gesta lastnega odstopa se je s slovesnim odprtjem začela v soboto ob 17.00 in je trajala do nedelje do 22.00. Enkrat pozno ponoči na stiku sobotne noči z nedeljskim jutrom smo sedeli pred Staro mestno elektrarno in se pogovarjali. Vabimo vas k poslušanju.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Festival Baltskega morja je eden največjih in najpomembnejših evropskih festivalov klasične glasbe s prvovrstnimi umetniki, orkestri in dirigenti z območja Baltskega morja. Na njem je 11. septembra v Berwaldovi dvorani v Stockholmu nastopil Simfonični orkester švedskega radia z glavnim gostujočim dirigentom Klausom Mäkeläjem, svetovno znanim baritonistom Petrom Matteiem in legendarnim violončelistom Miklósem Perényijem na veličastnem koncertu z glasbo, ki se razteza skozi stoletja: od Bachovega baročnega vesolja do kozmosa Igorja Stravinskega. Poslušali bomo Bachovi kantati: Po tebi hrepenim, Gospod in Dovolj mi je, koncert za violončelo in orkester z naslovom "Cel oddaljen svet" Henrija Dutilleuxa in koncertno suito iz glasbe za balet Ognjeni ptič Igorja Stravinskega.

Ljudje so se najprej razlikovali po imenih, nato pa po posestih oziroma hišah, v katerih so živeli, in priimkih. Kaj je bilo prej, priimek ali ime hiše, ni jasno, saj je lahko ime hiše vplivalo na oblikovanje priimka in obrnjeno. Posesti so pogosto dobile ime po gospodarju, redkeje po gospodarici, svetnikih, značilnostih območja posesti in poklicih. Veliko hišnih imen izvira iz poklica kovač, na primer Pr' kovač, vendar ne v Kropi, v kateri je bilo največ kovačev, saj jih med sabo ne bi mogli razlikovati. Še posebno zanimivi sta hišni imeni v Ovsišah pri Podnartu, ki se imenujeta Porta in Festnga. Hiši so zgradili v začetku 20. stoletja, ko se je na Daljnem vzhodu bila bitka med Rusijo in Japonsko pri Port Arthurju. Ker sta družini med seboj tekmovali v graditvi, so hiši poimenovali po bitki, o kateri so takrat pisali v časopisih.

Hišna imena so bogat nosilec dediščine, zato so jih vpisali v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Zbiranje pa se je uvrstilo tudi med primere dobrih praks ohranjanja kulturne dediščine Evropske unije. V oddaji bomo prikazali zanimivo ozadje nastajanja hišnih imen; nekatera kot zgoraj omenjeni so nastala na podlagi večjih svetovnih dogodkov, druga, kot je hišno ime Pr' Prdec, pa pričajo o samozavesti njihovih nosilcev.

Gosta oddaje sta vodja projektov na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske Klemen Klinar in dialektologinja dr. Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki sta med najzaslužnejšimi za vpis hišnih imen na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine (ponovitev oddaje).

Zven Kosovelovih verzov je Vilko Ukmar ničkolikrat uzvočil z glasbo - zdi se, da tako prepričljivo, da sta glasba in beseda poslej nerazdružljivi.

Glasbena medigra.

Željka Augustinovič je socialna terapevtka in avtorica priročnikov o hujšanju. Leta 2008 je objavila svojo (za zdaj) edino pesniško zbirko Anima. Dve leti pozneje je nastal Literarni nokturno z nekaj njenimi občutenimi, že kar nežnimi pesmimi. Interpretira jih dramska igralka Stania Boninsegna.

Oddaja o muzikalu tuje in domače produkcije.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Jorge Amado je eden največjih in najbolj priljubljenih brazilskih pisateljev. Njegova dela so prevedena v 49 jezikov, pet romanov imamo tudi v slovenščini, med njimi: Viva Tereza, Pastirji noči, Gabrijela, kot nagelj in cimet, trilogija Katakombe svobode. Rodil se je leta 1912, umrl je na začetku avgusta pred dvajsetimi leti. Ob tej obletnici je Tadeja Šergan pripravila oddajo z odlomki iz njegovih del ter orisom njegove misli in življenjske poti.

V oddaji bomo poslušali skladbo For George Lewis (Za Georga Lewisa), ki jo je v čast enemu izmed pionirjev spajanja jazzovskih vplivov in ameriškega glasbenega modernizma, hkrati pa tudi učitelju in vzorniku, napisal Tyshawn Sorey.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.