Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Nocoj ob 19.30 bo v dvorani Union v Mariboru 1. koncert komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. Ta bo hkrati uvedel krajšo turnejo po Sloveniji, ki je nastala v sodelovanju s Celjskim domom iz Celja, Kulturnim domom Nova Gorica in Cankarjevim domom iz Ljubljane. Več pa v prispevku Tjaše Krajnc.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Kako se bo poslej pisala zgodba enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših slovenskih zborov,
kje in kdaj ga bomo slišali, kaj bo pel?
In ne nazadnje: Kdo je dirigentka Rahela Durič?

Naslov razstave »Barvni pogovor« pove nekaj bistvenega: za slikarko je slikanje nekaj tako elementarnega kot govorjenje; slikanje je njen način pogovarjanja. Milena Úsenik je s svojimi slikami sodelovala na mnogih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini. Je letošnja dobitnica nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo. Z umetnico, ki je bila v mladih letih uspešna športnica, se je pogovarjala Vida Curk.

Tokrat se bomo v Oddaljenih zvočnih svetovih spet odpravili v Mehiko. Slišali bomo nekaj zanimivih posnetkov iz petdesetih let, ki so nastali na osrednji planoti, med vzhodno in zahodno verigo Sierra Madre. Tu se v glasbi prepletajo mnogi vplivi, predvsem elementi kulture staroselcev in španske, ki pa v sebi nosi elemente iz severne Afrike. Marsikdaj pa je te elemente med seboj težko ločiti in tudi strokovnjaki imajo marsikdaj različna mnenja o njihovem izvoru … Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Abdulrazak Gurnah, pisatelj iz Tanzanije, je letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo, bo uvodna tema tedenskega pregleda, ki ji bo sledila predstavitev letošnjih gledaliških nagrad Tantadruj, za življensko delo so jo podelili igralcu Ivu Barišiču. Spomnili bomo na pomen pravkar zaključenega obmejnega srečanja svobodnih duhov Forum Tomizza, ki se je letos posebej posvetil konceptu solidarnosti – v navezavi na izvorno francosko razsvetljensko solidarité. Povzeli bomo tudi mednarodni festival stripa Tinta v glavnem mestu in mednarodni festival računalniške umetnosti v Mariboru. Obiskali smo razstavo nizozemske umetnice Anette Krauss "Prikriti kurikulum" v ljubljanski Galeriji ŠKUC, za zaključek pa bomo obeležili letošnjo 500-letnico jeseniške Kosove graščine, osrednji razstavni prostor Gornjesavskega muzeja Jesenice.

Glasbena medigra

Nemški pesnik Durs Grünbein se je rodil leta 1962 v Dresdnu, danes živi med Berlinom in Rimom. Otroštvo in mladost je preživljal v Nemški demokratični republiki, kjer je tudi prišel navzkriž s komunistično oblastjo. Je izjemno plodovit avtor, doslej je objavil več kot štirideset knjig poezije, esejev in prevodov. Njegova dela so prevedena v mnoge jezike. V slovenščini je pred leti pri Beletrini izšel izbor njegove poezije Pregibi in pasti v prevodu Urške P. Černe in Aleša Štegra. Durs Grünbein je avtor letošnjega Odprtega pisma Evropi, ki ga je prebral na nedavnem festivalu Dnevi poezije in vina. S pesnikom se je konec avgusta pogovarjala Staša Grahek.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba iz svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

V tokratni oddaji se ponovno vračamo k zgodbam iz romana v petih knjigah Gargantua in Pantagruel Françoisa Rabelaisa. Rabelais je s svojim očetom, bogatim odvetnikom iz Chinona, pogosto potoval. Prav na potovanjih si je zamislil vojno kralja Pikrohola in pogačarjev iz Lernéja, ki jo je opisal v XXV. poglavju Gargantue. Zgodba je domnevno osnovana na resničnih osebah in krajih; navdih za nenavadni samostan Théleme, ki si ga je Rabelais v romanu zamislil kot simbol na glavo obrnjenega sveta, naj bi bila prav opatija Fontevraud. Odlomke Rabelaiseve pripovedi bo spremljala glasba iz spevoigre Neprecenljive kronike dobrega velikana Gargantua Jeana Francaixa, v drugem delu oddaje pa boste slišali tudi nekaj šanson Rabelaisevih sodobnikov, kot so Claude Lejeune, Guillaume Costeley in Claudin de Sermisy. Prav ob koncu bomo obiskali še trdnjavo Montsoreau, ki je danes Muzej sodobne umetnosti, zaslovela pa je sredi 19. stoletja, ko je izšla nova knjiga Alexandra Dumasa očeta iz cikla Zadnji Valoisi.

Pisateljica Liu Zakrajšek se je v marčni številki revije Literatura predstavila s kratko zgodbo Dobro jutro, Žižkov!, tokrat pa se bo prvič predstavila na valovih Radia Slovenija: v oddaji Izbrana proza bomo predvajali njeno zgodbo Otožnost zmajev, med drugim nežno zgodbo o ljubezni, predvsem pa prepoznavno napisano zgodbo. Nikar je ne zamudite.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Literarni nokturno namenjamo pesniku Acetu Mermolji.
Rodil se je pred 70 leti; iz Gorice je odšel v Ljubljano ter na tamkajšnji Filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti, potem pa se je vrnil v zamejstvo. Bil je novinar in kolumnist Primorskega dnevnika, deloval je v vodstvu številnih slovenskih ustanov in organizacij v zamejstvu, izdal je nekaj zbirk kolumn in vrsto pesniških zbirk; najnovejša z naslovom Lukov greh je izšla letos pri založbah Založništvo tržaškega tiska in Buča.
Večji del zbirke sestavlja pesnitev Lukovi pripisi evangeliju, v kateri pesnik z glasom evangelista Luke poglobljeno razmišlja o vprašanju vere.

Leta 1952 se je Nono včlanil v takrat razmeroma močno italijansko komunistično stranko ter vse bolj zavzeto vključeval svojo politično misel v glasbena dela. To je doseglo vrhunec leta 1961 s škandalozno beneško krstno izvedbo glasbeno-scenskega dela Intolleranza 1960, ki so jo zakrivili politični nasprotniki. Seveda pri tem delu ne gre le za drugačen pristop h glasbenemu materialu, temveč predvsem za vsebinsko močno predstavo.

V naslovu opere je tudi številka 1960. Gre za letnico, ki je točno določena, ni pa jasno, na kaj vse se, glede na samo vsebino opere, nanaša. Brez dvoma gre za prelomno obdobje, ki so ga zaznamovali svetovno gibanje neuvrščenih držav, vsesplošna afriška revolucija, osvobajanja izpod kolonialističnega jarma in že uspešna kubanska revolucija. Na enodejanko danes lahko gledamo kot na dokument časa in oster protest proti diktaturi, nasilju in uničevanju človeštva. Pisali so, da je »glasba zvenela nenavadno novo« in da so se v njej »elektronska zvočna kopičenja mešala z divjimi zvoki orkestra, nad katerim so se oglašali predirljivi kriki človeških glasov«. V glasbi so se oglašali »hrup našega življenja, kriki obupa, rjoveči klici ukazov, pokanje bomb, kričeča propagandna gesla, divja krutost in nizkotna zabava«.

Vloge in interpreti:
Emigrant: Sean Panikkar – tenor,
Njegova nova partnerica: Sarah Maria Sun – sopran,
Njegova nekdanja partnerica: Anna Maria Chiuri – mezzosopran,
Alžirec: Antonio Yang – bariton,
Žrtev mučenja: Musa Ngqungwana – bas in
Slepi pesnik: Victor Afung Lauwers – govorjena vloga;
Zbor Dunajske državne opere in orkester Dunajske filharmonije bo vodil Ingo Metzmacher.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.