Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ponedeljek, 23. maj. 2022

Ars • Pon, 23. maj.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Claude Benigne Balbastre: Musette in Pastorala
Izv: André Isoir – orgle

Carl Philipp Emanuel Bach: Hamburška simfonija št. 4 v G-duru
Izv: orkester Haydn Sinfonietta z Dunaja
Dir: Manfred Huss

Arcangelo Corelli: Trio sonata v D-duru, op. 1, št. 12
Izv: Micaela Comberti in Simon Standage – oba violina; Nigel North – teorba; Trevor Pinnock – orgle

Joseph Haydn: Simfonija št. 101 v D-duru, 'Ura'
Izv: Bamberški simfoniki
Dir: Joseph Keilberth

František Josef Benedikt Dusik: Variacije v F-duru
Izv: Mikayel Balyan – klavir

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Dmitrij Bortnjanski: Sinfonia concertante za klavir, harfo, godala in fagot
Izv: člani Jugozahodnonemškega komornega orkestra iz Pforzheima, Hans Kann – klavir, Ixi Angerer – harfa
Dir: Paul Angerer

Domenico Scarlatti: Sonata za instrument s tipkami v f-molu, Kirkpatrick 466
Izv: Dubravka Tomšič Srebotnjak – klavir

Besedo upor v 20. stoletju povezujemo z različnimi stvarmi, od zunanjih dogodkov, kot so revolucije, stavke, boj proti okupatorju ali disidentsko nasprotovanje oblasti, do notranje, čisto osebne, filozofske ali umetniške drže - upor je bil tako na primer ena osrednjih tem francoskega eksistencialista Alberta Camusa in njegove filozofije absurda, o njem pa je v svoji poeziji podobno, a na intimnejši ravni spregovoril tudi Ciril Zlobec, in sicer v zbirki "Biti človek" iz leta 2014. Njegovo Pesem upora je leta 2016 interpretiral Milan Štefe.

Hugo Wolf/Eduard Mörike: Ljubljeni (An die Geliebte)
Izv: Werner Güra – tenor, Jan Schultsz – klavir

Carl Maria von Weber: uvertura Vladar duhov
Izv: Ruski nacionalni orkester
Dir: Mihail Pletnev

Jean Michel Damase: Sonata v koncertu za flavto, violončelo in klavir
Izv: Matej Zupan – flavta; Miloš Mlejnik – violončelo; Vlasta Doležal Rus – klavir

Edward Elgar: Čarobna palica mladosti – suita za orkester št. 2
Izv: Valižanski nacionalni operni orkester
Dir: sir Charles Mackerras

Arnold Bax: Fantazijska sonata za violo in harfo
Izv: Alexandre Razera – viola; Sofia Ristič – harfa

Reinhold Gliere: Koncert za rog in orkester v B-duru, op. 91
Sol: Boštjan Lipovšek – rog
Izv: Simfonični orkester RTV Slovenija
Dir: David de Villiers

Igor Aleksandrovič Frolov: Koncertna fantazija za violino in klavir na teme iz Gershwinove opere Porgy in Bess
Izv: Nadežda Tokareva – violina; Aleksandra Pavlovič – klavir

Richard Strauss: 'Sanjarjenje ob kaminu', orkestrska medigra iz opere Intermezzo
Izv: Dunajski filharmoniki
Dirigent: Semjon Bičkov

10:00
Poročila

Holst je kmalu po prvi svetovni vojni zaslovel z orkestrsko suito Planeti. Danes ga še vedno povezujemo predvsem s to skladbo in njegova druga dela so veliko manj znana, čeprav je bil izredno plodovit in je komponiral v najrazličnejših zvrsteh. Sam si je bolj kakor slave želel miru za komponiranje in poučevanje. Svoj individualni in prepoznavni slog je izoblikoval predvsem pod vplivom angleških ljudskih pesmi in hindujske filozofije.

11:00
Poročila

11:05
Samo muzika

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

13:05
Pogled v znanost

Pred dvajsetimi leti je preminila mezzosopranistka Dragica Kovačič, ki je bila cenjena slovenska operna in koncertna pevka. Rodila se je leta 1951 v Mariboru, kjer se je njeno življenje izteklo aprila leta 2002. Solopetje in glasbenoteoretične predmete je najprej študirala na Srednji glasbeni šoli v Mariboru pri profesorici Bredi Janko. Leta 1973 se je zaposlila v Operi in baletu SNG Maribor kot pevka v opernem zboru, leta 1975 pa je nadaljevala študij solopetja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorici Ondini Otti Klasinc, ki ga je končala s sklepnim koncertom z odliko. Dragica Kovačič je kot solistka debitirala leta 1979 na mariborskem opernem odru v vlogi Minke v Gorenjskem slavčku Antona Foersterja. V Mariboru je poustvarila in izvedla 33 vlog v triindvajsetih opernih delih predvsem standardnega, klasičnega in romantičnega repertoarja, pela pa je tudi v operah slovenskih skladateljev. Predstavili bomo njene izvedbe opernih arij Cherubina iz Mozartove Figarove svatbe in Leonore iz opere Favoritinja Gaetana Donizettija, habanere Carmen iz istoimenske Bizeteve opere in arije Dalile iz opere Samson in Dalila Camilla Saint-Saënsa, pela pa je tudi v duetu Marjetice in Jerice iz opere Urh, grof celjski Viktorja Parme.

14:00
Poročila

Oddajo Ars humana z naslovom O pritiskih na novinarje in urednike Radiotelevizije Slovenija pripravlja Marko Golja in ugotavlja, da še nikoli ni bilo toliko zadržkov do sodelovanja v oddaji v živo. In ti zadržki so razlog več za oddajo. Nikar ne zamudite.

Pred nami sta dve oddaji sklopa iz niza MEDENINA IN PATINA, ki je naslovljen Svetovni unikati. V njih boste spoznali zares enkratne in izjemno izvirne dosežke iz sveta pihal in trobil. Če mogoče ne bo tokrat poudarek na godbeništvu kot orkestrskem igranju, pa boste spoznali kaj vse je lahko posamično del tega zelo raznovrstnega in izredno bogatega gibanja v glasbi, ki ni le navdihovalo glasbene ustvarjalce vsega sveta temveč tudi izumitelje, gradbince in vizionarske duhove mnogih rodov.
V prvi oddaji se selimo v Brazilijo, deželo izredno razvejanega in bogatega godbeniškega izročila, ki se ga bomo v prihodnje v naših oddajah zagotovo še podrobno lotili. Tokrat pa bomo predstavili butičnega izdelovalca posebnih, predvsem globokih saksofonov – J'Elle Steiner iz Maripora, predmestja Sao Paola. Na njih, še zlasti na kontrabasovski saksofon, bo igral David Brutti.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:05
Svet kulture

Doroteo Senica je zvok prečne flavte navdušil že pri šestih letih in ko je dve leti pozneje začela igrati nanjo, se ji je uresničila želja. Že takrat se je odločila, da bo svoje življenje posvetila temu instrumentu, in tako je tudi hitro napredovala. Njena prva profesorica je bila Valerija Kamplet, ki je bila njena mentorica tudi na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. Tja se je vpisala že pri trinajstih, dve leti pozneje je opravila sprejemni izpit na univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je študirala pod vodstvom Michaela Martina Koflerja in pod njegovim mentorstvom tudi končala študij, vmes pa je en semester študirala še na Pariškem konservatoriju v razredu Philippa Bernolda.
Poslušali bomo koncert na katerem je decembra leta 2019 izvedla dela: Dutilleuxa, Iberta in Dohnanyija in koncert na katerem je oktobra 2018 izvedla Mozartov Koncert za flavto.

Erno von Dohnányi: Passacaglia za flavto solo, op. 48
Jacques Ibert: Piece za flavto solo
Henri Dutilleux: Sonatino za flavto in klavir (klavir Andreja Kosmač)
Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za flavto in orkester št. 2 v D-duru, K 314 (Simfonični orkester SNG Maribor, dirigentka Živa Ploj Peršuh)

Dušan Šarotar: Zvezdna karta
Murska Sobota v desetletju pred drugo svetovno vojno in napovedujoča se usoda prekmurskih Judov.

Jan Wagner: Avtoportret z rojem čebel
Enainšestdeset pesmi in pet esejev v avtorjevem izboru je prevedlo osem prevajalk in prevajalcev.

Burhan Sönmez: Istanbul, Istanbul
Pogled na mesto in življenje iz jetniške celice.

Irena Štaudohar: Fižolozofija
Strastnim ljubiteljem rastlin, filozofije in umetnosti namenjena knjiga o čudežih vrtnarjenja.

Škerjanc je v obdobju skoraj štiridesetih let – od leta 1925 do leta 1961 – ustvaril štiri značajsko kontrastne uverture za veliko zasedbo simfoničnega orkestra. Slavnostna uvertura je nastala leta 1932 kot druga v kronološkem zaporedju, kljub »slavnostnim«, fanfarnim odlomkom pa v njej prevladuje za skladatelja značilen liričen, novoromantični izraz.
Slavko Osterc je bil Škerjančev sodobnik, a hkrati predstavnik drugačnih, napredno mislečih glasbeno-estetskih nazorov. Njegov Nonet za zasedbo pihalnega kvinteta in štirih različnih godal sodi med poznejša, a temljna dela njegovega tehtnega opusa. Delo je izvedel ansambel Slavko Osterc, ki je sicer začel delovati leta 1961 kot ad hoc ansambel brez posebnega imena. Kot eno prvih del je izvedel izvedel prav Osterčev Nonet in prav to je bil tudi poglaviten razlog, da se je skupina dve leti pozneje preimenovala v Ansambel Slavka Osterca in omenjeno skladbo redno ohranjala na svojih sporedih.
Blaž Arnič je šeststavčno Suito o vodnjaku napisal leta 1957 v spomin dobremu prijatelju, pisatelju Lovru Kuharju – Prežihovemu Vorancu, ki je preminil sedem let prej. Skladatelj in pesnik sta si bila v marsičem podobna; oba sta bila samorastnika, ki sta z obrobja slovenskega prostora stopila v središče kulturnega dogajanja, vzporednice najdemo tudi v njunem izpovednem jeziku.

O Čudežnem Feliksu
Pozna trideseta leta 20. stoletja, Evropa hiti v pogubo in tudi člane premožne družine Kalmuss-Missia z graščine ob robu manjšega štajerskega mesta čakajo težki časi. A vojna je za zdaj še daleč, napetosti so v družini sami, v njihovih hladnih odnosih, zlaganosti, plitvi skrbi za ugled. Zatohlo ozračje razburka prihod mladega nezakonskega sorodnika, čudežnega Feliksa, ki razkrinka njihove laži, nepričakovano pa spozna tudi očeta. A mu v življenju zato ne bo nič lažje, kvečjemu nasprotno.

O Andreju Hiengu
Pisatelj in dramatik Andrej Hieng (1925–2000) je v svojih delih pogosto raziskoval psihološke zanke literarnih oseb, neredko v meščanskem okolju in v povezavi z umetniškimi in erotičnimi vzgibi ali z željo po moči. Leta 1988 je prejel Prešernovo nagrado, za svoj zadnji roman Čudežni Feliks pa je prejel nagrado kresnik. Dogajanje med romanesknimi osebami v grajskih sprejemnicah in spalnicah poslušalcem prepričljivo podaja igralec Igor Samobor.

Režija: Alen Jelen
Interpret: Igor Samobor
Asistentka režiserja: Živa Bizovičar
Tonski mojster: Gal Nagode
Mastering: Damir Ibrahimkadić
Fonetičarka: Suzana Köstner

Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, september–december 2021 in januar 2022.

Slavistka, pisateljica in knjižničarka Maja Drolec je lani v samozaložbi izdala avtobiografski roman Bilo je eno poletje. V različnih revijah objavlja svoje eseje in razmišljanja. V eseju Življenje se zdi tanko kot papir med drugim opiše izkušnjo poslavljanja od svoje babice, ki je bila, kot pravi, aristokratinja v pravem pomenu besede.

"Spomnim se, da nas je s svojo hojco vedno pospremila do vhodnih vrat doma za starejše in da se nam je vedno zahvalila za obisk, v njenih očeh pa je zeval strah, strah pred neznanim, strah pred koncem. Slutnja se spremeni v votlost, ki sem jo potem nosila v trebuhu. Vedela sem. Bili sva si toliko blizu, da sem tedaj vedela, ne da bi hotela vedeti, ne da bi resnično vedela, da vem. Misel o tem, da lahko kmalu umre, se je pognala skozme kot električni sunek, ki mi je naježil srce. Ko nekaj takega, česar se bojiš, nazadnje pride, je v poplavi čustev tudi grenak in neznosen občutek olajšanja."

Za glasbene vložke je poskrbela Alma Kužel; to so odlomki iz "Balade št. 1 v d-molu, op. 3" Josefa Suka v izvedbi violončelista Matije Lorenza in pianistke Marie Matilde Espinoza. Tonski mojster Vito Plavčak, bralka Mateja Perpar.

Razmišljanje o smrti zavzema osrednje mesto v ustvarjanju Giuseppa Verdija. »Ljudje pravijo, da je ta opera preveč žalostna in da je v njej preveč mrtvih,« je Verdi zapisal prijatelju po premieri opere Trubadur: »Ampak navsezadnje je vse v življenju smrt, kajne? Kaj je živo?« Od prve ohranjene opere Oberto do opere Otello - in celo do Falstaffa - se tema smrti prežema skozi različne vidike Verdijevih odrskih del, tudi v Rekviemu za soliste, zbor in orkester.
Izvajalci: sopranistka Susanne Bernhard, mezzosopranitska Marina Prudenska, tenorist Michael Spyres, basist Tareq Nazmi, zbor Berlinskega radia, Berlinski filharmoniki in dirigent Daniel Barenboim.

22:00
Poročila

Mitterer z igro Moja pošast odstira srhljive plasti človeške duše in odpira vprašanja o medsebojnem odpuščanju, krivdi in iskanju notranjega miru. Besedilo je za radio priredil in režiral Dušan Mlakar, ki mu posvečamo nocojšnjo oddajo. Je namreč letošnji prejemnik nagrade Tantadruj za življenjsko delo. Nagrado skupaj že enajsto leto podeljujejo vsa tri primorska gledališča: Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, Slovensko stalno gledališče Trst in Gledališče Koper, saj je v njih veliko delal. Režiral je 128 predstav in kar tretjina jih je bila v primorskih gledališčih. V svojem gledališkem delu se je osredinjal na človeka in na njegovo eksistenco, manj znano pa je, da se je najprej posvetil filmu, kjer je ustvarjal kar pri petdesetih projektih, med drugim tudi v tujini, predvsem v Berlinu. Za svoje gledališko delo je bil nagrajevan, največ pa mu je pomenilo delo z igralci. V radijskem arhivu hranimo štiri igre v njegovi režiji.

Prevajalka: Lučka Jenčič
Režiser in prirejevalec: Dušan Mlakar
Dramaturg: Alen Jelen
Lektorica: Katja Podbevšek
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Julija – Nataša Barbara Gračner
Blaim – Branko Šturbej
Produkcija – Uredništva igranega programa

Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2011

Španski pesnik Fernando Valverde se je rodil leta 1980 v Granadi.
Njegove knjige v prevodih izhajajo po Evropi, Latinski Ameriki in v Združenih državah. Prejel je nekaj najprestižnejših nagrad za špansko poezijo. Skoraj dvesto kritikov in raziskovalcev z več kot stotih mednarodnih univerz ga je izglasovalo za najbolj tehtnega špansko pišočega pesnika, rojenega po letu 1970.
Valverde je vodilni predstavnik t. i. poezije negotovosti, ki raziskuje, kako se pesniški jezik sooča z izmuzljivostjo resničnosti in postopkom upomenjanja; poudarja vzbujanje čustev in si prizadeva za ustvarjanje vzgibov, ki bi sprožili čustveni tok in ustvarili izrazito osebno bralsko izkušnjo.
Fernando Valverde je gostujoči profesor književnosti na Univerzi Virginia, pred prihodom v ZDA pa je deset let delal kot dopisnik vodilnega španskega dnevnika El Pais z Balkana in Bližnjega Vzhoda. Izbrane pesmi temeljijo na pesnikovi bosanski izkušnji; iz knjige Vztrajanje hudega jih je izbral in prevedel Andrej Pleterski.

Prevajalec: Andrej Pleterski
Interpret: Gašper Lovrec
Režiserka: Živa Bizovičar
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Urednica oddaje: Staša Grahek

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov