Slavistka, pisateljica in knjižničarka Maja Drolec je lani v samozaložbi izdala avtobiografski roman Bilo je eno poletje. V različnih revijah objavlja svoje eseje in razmišljanja. V eseju Življenje se zdi tanko kot papir med drugim opiše izkušnjo poslavljanja od svoje babice, ki je bila, kot pravi, aristokratinja v pravem pomenu besede.
"Spomnim se, da nas je s svojo hojco vedno pospremila do vhodnih vrat doma za starejše in da se nam je vedno zahvalila za obisk, v njenih očeh pa je zeval strah, strah pred neznanim, strah pred koncem. Slutnja se spremeni v votlost, ki sem jo potem nosila v trebuhu. Vedela sem. Bili sva si toliko blizu, da sem tedaj vedela, ne da bi hotela vedeti, ne da bi resnično vedela, da vem. Misel o tem, da lahko kmalu umre, se je pognala skozme kot električni sunek, ki mi je naježil srce. Ko nekaj takega, česar se bojiš, nazadnje pride, je v poplavi čustev tudi grenak in neznosen občutek olajšanja."
Za glasbene vložke je poskrbela Alma Kužel; to so odlomki iz "Balade št. 1 v d-molu, op. 3" Josefa Suka v izvedbi violončelista Matije Lorenza in pianistke Marie Matilde Espinoza. Tonski mojster Vito Plavčak, bralka Mateja Perpar.
