Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ponedeljek, 6. jun. 2022

Ars • Pon, 6. jun.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Johann Sebastian Bach: Sonata v g-molu, BWV 1020
Izv: Karolina Šantl Zupan – flavta; Mojca Zlobko Vajgl – harfa

Antonio Vivaldi: Nulla in mundo pax sincera – solistični motet za sopran, godala in basso continuo, RV 630
Sol: Nika Gorič – sopran
Izv: Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije

Friderik II. Veliki: Koncert za flavto, godalni orkester in basso continuo
Sol: Manfred Friedrich – flavta
Izv: Komorni orkester Carl Philipp Emanuel Bach
Dir: Hartmut Haenchen

Wolfgang Amadeus Mozart: Sonata za violino in klavir št. 18 v G-duru, K. 301
Allegro con spirito
Allegro
Izv: Žiga Brank – violina; Dunja Robotti – klavir

Claudio Monteverdi: Ballo dell'imperatore – madrigal iz osme knjige madrigalov
Izv: ansambel Concerto Italiano
Dir: Rinaldo Alessandrini

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Joseph Haydn: Simfonija št. 95 v C-duru
Izv: Simfonični orkester RTV Slovenija
Dir: En Shao

Fanny Mendelssohn: št. 1, 3 in 4 iz niza štirih Pesmi brez besed, op. 6
Izv: Sylviane Deferne – klavir

Argentinska pesnica Alejandra Pizarnik (1936 – 1972) je izjemna pesnica 20. stoletja. Izjemni sta tako njena življenjska zgodba kot njena poezija. Njeno pesniško delo, ki je bilo v Latinski Ameriki tudi precej vplivno, ni mogoče uvrstiti v nobeno pesniško smer, pa čeprav je v njenih verzih marsikaj, kar je značilno za nadrealistično poetiko, a je hkrati tudi mnogo tega, kar ga od nje ločuje. Pesnica je v svoji poeziji predvsem zazrta v notranji človekov univerzum, na oseben način išče globino človeške biti. Prav to izraža tudi ta kratka pesem, ki jo je prevedel Ciril Bergles, interpretira pa jo Darja Reichman.

Gioachinno Rossini: uvertura k operi Torvaldo in Dorliska
Izv: Nacionalni filharmonični orkester (iz Londona)
Dir: Riccardo Chailly

Richard Heuberger: Variacije na Schubertovo temo za orkester, op. 11
Izv: Radijski simfonični orkester iz Berlina
Dir: Matthias Bamert

Niels Wilhelm Gade: Klavirski trio v B-duru
Izv: Danski klavirski trio

Ferruccio Busoni: Violinski koncert v D-duru, op. 35
Sol: Žiga Brank – violina
Izv: Simfonični orkester RTV Slovenija
Dir: Lorenzo Castriota

Fredéric Chopin: Andante spianato in velika briljantna poloneza, op. 22
Izv: Petar Milić – klavir

Joaquin Turina: Seviljska simfonija (Sinfonia Sevillana), op. 23
Izv: simfonični orkester RTV Slovenija
Dir: Marko Munih

Maurice Ravel: Tzigane – koncertna rapsodija za violino in klavir
Izv: Gil Shaham – violina; Gerhard Oppitz – klavir

10:00
Poročila

Boris Čajkovski ni bil nikdar niti politično niti ideološko angažiran, in je večji del svojega aktivnega življenja v Sovjetski zvezi služil svoj vsakdanji kruh kot svobodni skladatelj in avtor neštetih glasbenih del za gledališča, televizijo in filme. Ob tem je zmogel dovolj življenjske in ustvarjalne energije, da je od šestdesetih let dvajsetega stoletja naprej ustvarjal povsem oseben in nezgrešljiv umetniški slog.

11:00
Poročila

11:05
Samo muzika

12:00
Poročila

12:05
Arsove spominčice: Lalo, Popp in de Falla

13:00
Poročila

Slovensko konservatorsko društvo je konservatorski svetnici območne enote ZVKDS Piran dr. Mojci Marjani Kovač podelilo to najvišje konservatorsko odličje pri nas za njen življenjski prispevek k razvoju konservatorske stroke, predvsem pa za njene večletne posege na obali, torej v treh starih beneških mestih. Komisija je posebej izpostavila njeno vodenje dolgotrajne in celovite prenove stolne cerkve sv. Jurija v Piranu. Za ustrezne rešitve je pri tem projektu vzpostavila tudi mednarodno svetovalno komisijo, raziskave pa nadgradila z mednarodnimi objavami, nenazadnje z doktoratom na temo. V njem je ta izjemen sakralni spomenik utemeljila kot poznorenesančni tip cerkve beneškega prostora z nespregledljivim vplivom arhitekta, ki se je v beneški Padovi leta 1508 rodil kot Andrea di Pietro della Gondola, bolj pa je znan kot Andrea Palladio, torej modri, po Paladi Ateni.
Odločilno je sodelovala tudi pri utemeljitvi za izbiro zdaj že nekaj časa vidne izvirne barve fasade znamenite »beneške« hiše na vogalu Tartinijevega trga – spremembe skozi čas glej spodaj na fotografijah.

Predstavili bomo slovensko altistko Marijo Bitenc Samec, eno najizrazitejših slovenskih koncertnih solistk druge polovice 20. stoletja. Solopetje je študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Juliju Bettetu, izpopolnjevala pa se je pri dirigentu in profesorju solopetja Luigiju Toffolu v Trstu. Večkrat je uspešno nastopila na tekmovanjih po nekdanji Jugoslaviji in na mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Po kratkem sodelovanju v ljubljanski operi se je Marija Bitenc Samec kot samostojna umetnica povsem posvetila koncertnemu petju in nastopanju. V prvi oddaji bomo poslušali izbor samospevov slovenskih skladateljev Lucijana Marije Škerjanca, Danila Švare in Zvonimirja Cigliča, ki jih je umetnica posnela z različnimi pianisti.

 

14:00
Poročila

Zvok izrazito vpliva na človeške možgane – na razvoj otroka, na ustvarjalno mišljenje, ima terapevtske zmogljivosti ali pa nam povzroča stres. Zvoki v našem urbanem okolju nas čakajo. Vsepovsod so. Tudi oni so ranljivi, tako kot mi. Na francoskem inštitutu Cresson, ki deluje na Fakulteti za arhitekturo v Grenoblu, med drugim raziskujejo zvok v javnem prostoru. Akustik dr. Nicolas Remy pove, da pri študijah sodelujejo arhitekti, inženirji, sociologi in filozofi. Vsa ta področja so namreč pomembna v kontekstu zvočnosti. Kako torej zagotoviti prostore pozitivnih zvočnih izkušenj? Enoznačnega odgovora ni, je pa pomembno ozaveščanje o pomenu zvoka in razvijanje občutljivosti zanj. To bi se moralo začeti že v otroštvu. Ko govorimo o pozitivnih učinkih zvoka, namreč večinoma pomislimo na glasbo, sicer pa sta pogosta tema šum, hrup. A to je, še doda Remy, ohlapna in enoznačna opredelitev. V družbi vizualno naravnanih informacij je torej pomembno, da o zvoku govorimo, ga beležimo, opisujemo, načrtujemo. Po eni strani je namreč zvok objektivno dejstvo, merljiv z napravami, po drugi strani pa občuten, subjektivno doživet, kontekstualiziran pojav.

Tuje kraje smo po spletu navajeni raziskovati s fotografijami, videoposnetki, članki in potopisi, ogledujemo si zemljevide. Zvok pa nam nudi sicer bolj subtilne, na prvi pogled morda manj izrazite značilnosti prostora, vendar hkrati lahko na nek način zelo veliko pove in zahteva, da se mu skoraj meditativno posvetimo. V različne kraje po svetu nas odpelje tudi spletni projekt Cartophonies – Kartofonije. To so zvočni zemljevidi s posnetki z različnih bolj ali manj urbanih koncev sveta, ki jih raziskovalci posnamejo, opremijo s podatki o času in kraju ter opišejo. Projekt Kartofonij ima torej prav to posebnost, ki ga loči od ostalih zvočnih baz. Raziskovalec zvok pospremi s svojim opazovanjem tako akustičnih značilnosti kot tudi vzdušja in vtisa, pojasnita raziskovalca v Cressonovem laboratoriju Sylvie Laroche in Jul McOisans.

Cresson vsako leto organizira mednarodni seminar in delavnice o zvoku – WinterSchool. Z udeleženci – študenti in strokovnjaki razvijajo razne zvočne projekte, ki bi jih lahko pozneje integrirali v urbano okolje. S seminarjem je povezan tudi projekt B-air, ki raziskuje vlogo zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej – nastaja pa v sodelovanju Radia Slovenija s partnerskimi organizacijami.

Kanadski trobilni kvintet je sredi osemdesetih let posnel Vivaldijev sloviti cikel violinskih koncertov Štirje letni časi, ki ga je v preobleko za trobilni kvintet odel Arthur Frackenpohl. Ploščo je leta 1986 izdala založba CBS Masterworks, z nje pa tokrat - času primerno - predstavljamo Pomlad in Poletje. Zasedbo sestavljajo trobentarja Frederic Mills in Ronald Romm, hornist Martin Hackleman, pozavnist Eugene Watts in tubist Charles Daellenbach.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Trinajsti Grošljev simpozij prinaša 13 predavanj na temo Zdaj zavezale smo grde jezike: Vraževerje in čarovništvo v antiki. Pripravljata ga Društvo za antične in humanistične študije ter Inštitut za arheologijo. Pogovarjali smo se o razlogih za izbiro letošnje teme simpozija. Med filmi festivala Kino otok se bomo osredotočili na film Otoki, zborovsko pripoved solistov, ki razkriva občutljive drobce negotove in spreminjajoče se sodobnosti. Prelistali smo še po novostih otroške in mladinske literature.

Na dunaju živeči slovenski skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc ustvarja glasbo za različne zasedbe, pred kratkim pa je izdal svoj prvenec The good moment / Dober trenutek na katerem svojo glasbo izvaja sam.
V svojih delih pogosto združuje klasične in sodobne kompozicijske tehnike, spogleduje pa se tudi z zabavno glasbo.

Katero, kako poteka njegov skladateljski proces in kako je izbiral dela za svoj prvi CD?

Cavatina
Jutro na ulici
Za Lea
Rock'n'Roll sonata
Opravičilo
Dober trenutek
Pismo
Jesenski preludij
Rock sonata
Večerna pesem
Nočni vlak

Drago Jančar: Ob nastanku sveta
Fant ob koncu otroštva opazuje svet v zgodnjih šestdesetih letih.

Jure Jakob: Učitelj gluhih, učenec nemih
Lirični, refleksivni odzivi na drobce iz vsakdanje resničnosti

Nataša Skušek: Pasja sreča in knjiga
Položaj žensk v družini in družbi

Janko Messner: Solidarnost ob meji
Ob stoti obletnici rojstva koroškega pisatelja

Predvajamo dela Damijana Močnika, ki je letošnji prejemnik Kozinove nagrade Društva slovenskih skladateljev za zaokroženi sakralni opus.
Damijan Močnik je kompozicijo študiral v razredu Daneta Škerla na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1991 diplomiral in prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado. Od leta 1993 je zaposlen v Zavodu Sv. Stanislava, od leta 2000 pa tudi kot umetniški vodja dejavnosti Zavoda. Čeprav je Močnik pretežno zborovski skladatelj in tudi uspešen zborovodja, pa ustvarja tudi inštrumentalno glasbo. Izbrali smo štiri skladbe Damijana Močnika: Vox Clamantis za trobento in godalni orkester, Glasbo za tolkala, Pihalni kvintet št. 2 in Kantato Circulus Aeternus za mešani zbor, trobila, pavke, tolkala in orgle.

O delu
Pripovedovalka romana Ivana pred morjem se iz Pariza vrne v slovensko Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in rečeh.

O avtorici
Veronika Simoniti (1967) je pisateljica, prevajalka in lektorica. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. Med letoma 1994 in 2009 je kot samozaposlena v kulturi – samostojna književna prevajalka objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). Medtem je honorarno poučevala na zasebnih šolah in Filozofski fakulteti v Ljubljani (kot lektorica italijanskega jezika) in v Italiji. Od decembra 2008 je redno zaposlena. Prozna dela objavlja od leta 2000. Leta 2005 je izšel prozni prvenec Zasukane štorije (nominacija za fabulo 2006 in 2007), leta 2011 druga kratkoprozna zbirka Hudičev jezik. Njen roman Kameno srce, ki je izšel leta 2014, je bil nominiran za kresnika, roman Ivana pred morjem pa za nagrade modra ptica, kritiško sito in kresnika, ki ga je leta 2020 tudi prejel.

Režija: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Gal Nagode, Sonja Strenar
Mastering: Damir Ibrahimkadić
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner

Interpretka: Ana Facchini

Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, julija 2021.

Vlada Republike Slovenije je leto 2022 razglasila za Plečnikovo leto. Ob 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika se letos vrstijo številna obeležja. V prispevku Spogledovanje s piedestalom nemškega vizualnega umetnika, teoretika in docenta na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani dr. Ora Ettlingerja, izšel je v reviji Sodobnost leta 2008, prevedla ga je Dušanka Zabukovec, preberemo ta uvod:

"Kot tujca, ki objavlja članek o Jožetu Plečniku v slovenski kulturni reviji, me je zanimalo, kakšna nova in dragocena spoznanja bi lahko prispeval k tako na široko obravnavani temi, kot je ta. Zato se tega ne bom lotil s pokoravanjem uveljavljenemu vedenju o Plečnikovem delu ali z objavljanjem novih podatkov o njem. Članek je prej način razkrivanja mojega postopka spoznavanja in razlogov, zakaj me je njegovo delo tako očaralo. Upam, da bodo osebni vtisi omogočili nov pogled na dobro znano snov – in bralcu morda celo omogočili, da ga sam znova odkrije."

Esej je z glasbenimi vložki opremil Mihael Kozjek; to so odlomki iz Menueta iz skladbe A Downland Suite Johna Irelanda v izvedbi godalnega ansambla Guildhall pod vodstvom Roberta Salterja. Tonski mojster Robert Markoč, bralca Jasna Rodošek in Jure Franko.

Kanadski pianist Bruce Liu, zmagovalec lanskega mednarodnega klavirskega tekmovanja Frédérica Chopina, se je 10. marca pridružil Orkestru Philharmonia na večeru mojstrovin Petra Iljiča Čajkovskega v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu. Na programu so bili skladateljevi simfonična pesnitev Francesco da Rimini, Koncert za klavir in orkester št. 2 v G-duru in Simfonija št. 6 v h-molu, »Patetična«.

22:00
Poročila

Igra s podnaslovom "Vaje za ženski in moški glas" terja mojstrske poustvarjalce. Glasova namreč skušata v najrazličnejših pojmovnih in besednih osvetljavah ponazoriti vsebinski pomen enega najpogosteje uporabljenih glagolov na svetu. Pri tem pa se v igri z besedami in dvoumno-ironični besedni paradi razodeva vsa Jesihova genialnost. V ljubezenskem jezikovnem dvoboju sta se srečala Anica Kumer in Janez Hočevar.

Režiserka: Rosanda Sajko
Dramaturg: Borut Trekman
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Glasbeni opremljevalec: Peter Čare

Igralca – Anica Kumer in Janez Hočevar

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1984.

Garrett Caples, rojen leta 1972, je ameriški pesnik srednje generacije. Živi in dela v San Franciscu, kjer je tudi urednik pri legendarni založbi City Lights. Izdal je štiri pesniške zbirke in več pesniških knjižic, tako imenovanih chapbookov, poleg tega pa še knjigo esejev o umetnikih, ki so bili spregledani, odrinjeni ali pozabljeni, kljub pomenu in vplivnosti njihovega dela. Pesmi v izboru in prevodu Toneta Škrjanca so iz njegove zadnje knjige pesmi "Današnji zaljubljenci", ki je bila izdana leta 2021.


Prevajalec: Tone Škrjanec
Interpret: Primož Pirnat
Režiserka: Špela Kravogel
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Tonski mojster: Urban Gruden
Urednica oddaje: Tina Kozin

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov