Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sreda, 3. avg. 2022

Ars • Sre, 3. avg.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Do devete ure bomo poslušali glasbo skladateljev, ki so živeli ali delovali na Dunaju. V tem mestu so se stikale poti najpomembnejših evropskih skladateljev, številni pa so se v tej glasbeni prestolnici srednje Evrope tudi rodili.

S prvo dunajsko šolo povezujemo Josepha Haydna, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Ludwiga van Beethovna, ki so ustvarjali v tem mestu. Izraz dunajska šola je leta 1834 prvi uporabil avstrijski muzikolog Raphael Georg Kiesewetter, čeprav je med člane šole štel le Haydna in Mozarta. Oznaka prva je dodana danes, da bi se izognili zamenjavi z Drugo dunajsko šolo, v katero sodijo Arnold Schönberg, Alban Berg in Anton Webern.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Kdor je ob koncu devetnajstega stoletja na Dunaju vsaj malo spremljal koncerte klasične glasbe, ni mogel spregledati dveh estetskih struj, ki sta se bojevali druga proti drugi, kot to danes počno najbolj zagrete nogometne navijaške skupine. Na eni so bili častilci Wagnerja in programske glasbe, imenujmo jih kar wagnerjanci, na drugi pa Brahms in njemu zvesti neizprosni glasbeni kritik Eduard Hanslick, ki je sooblikoval glasbeni okus konservativnega Dunaja, oba skupaj pa sta zagovarjala absolutno glasbeno umetnost. Sredi tega spopada se je, s tem ko se je postavil na Wagnerjevo stran, znašel tudi Anton Bruckner, eden od najizvirnejših simfonikov 19. stoletja.

Ime Srečka Kosovela, našega genialnega pesnika, pogosto povezujemo s Krasom, saj se je rodil v Tomaju. Kamnita pokrajina je v njegovi poeziji pustila mnogo sledi in prav v pesmi Sad spoznanja lahko prepoznavamo odtenke tega okolja, ki pa ima pri Kosovelu tudi globoko metaforičen pomen. Interpretacija: Uroš Smolej.

Prevajamo glasbo Gustava Mahlerja, Alexandra Zemlinskega, Arnolda Schönberga in Ernsta Křenka. Mahler je bil glasnik izzvenevajoče glasbene romantike. Kar pa ga je pomembno razlikovalo od njiju, je bilo njegovo razmišljanje o največjih metafizičnih vprašanjih. Svoje delo je posvetil predvsem simfonični glasbi, saj je bila, po njegovi lastni izjavi, edino ta zmožna izraziti vse, kar je hotel povedati: "Mi modernisti," je zapisal v nekem svojem pismu, "potrebujemo velik aparat, da lahko izrazimo svoje velike ali male misli."

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije kot tudi zgodovine džeza.

10:00
Poročila

Premiero za šetrto simfonijo je skladatelj načrtoval decembra leta 1936, a je bila ta po izidu ostre kritike Lady Macbeth v Pravdi odpovedana. Večina raziskovalcev meni, da si je Šostakovič s tem rešil življenje. Četrto simfonijo je napisal v povsem drugačnem slogu od tistega, ki sta ga izžarevali predhodni simfoniji. Več skladateljevih glasbenih kolegov je bilo zaskrbljenih, kakšen vtis bo delo napravilo na Stalina, saj je bilo očitno, da presega pravila socialističnega realizma. Na koncu so Šostakovičevo Četrto simfonijo v c-molu op. 43 premierno izvedli šele po Stalinovi smrti.

11:00
Poročila

Ali pravljice lahko zbolijo? Lahko, in ne le to: tudi noge in roke si lahko polomijo! Kaj več o tem, pa tudi o tem, zakaj se jim lahko pripetijo tovrstne nesreče, ve povedati Junaška pravljica, ki je v radijski obliki zaživela pod režijsko taktirko Saške Rakef Perko.
Z njenim avtorjem, pesnikom, pisateljem, prevajalcem in literarnim zgodovinarjem dr. Petrom Svetino, pa razmišljamo o drugih pravljičnih, pa tudi bolj resnih vprašanjih.

Kratka glasbena medigra.

12:00
Poročila

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb na teme poletja za komorne skupine in za solistko z orkestrom. V izvedbi uglednih slovenskih solistov in komornih izvajalcev ter Simfoničnega orkestra RTV Slovenija boste poslušali Poletno impresijo Vitje Avsca za flavto in harfo, Poletno glasbo za pihalni kvintet Samuela Barberja in pesemski cikel Poletne noči, op. 7 Hectorja Berlioza na verze Théophila Gautierja. Oddajo, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 4. avgusta, ob 5.05.

13:00
Poročila

Besedilo odlikujeta napol realen, napol nadrealen svet, pomenski prostor pa gradijo kratke in učinkovite sekvence presenetljivo raznovrstnega, bogatega in duhovitega jezika. \t

Dramaturg: Goran Schmidt
Režiserka: Ana Krauthaker
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Strašnik – Kristijan Muck
Mila – Barbara Žefran
Mlad moški – Gaber Trseglav

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2005.

13:25
Glasbeni rondo: Camille Saint-Saëns in Felix Mendelssohn Bartholdy

14:00
Poročila

Kakor številna druga mesta v Italiji se tudi Trst lahko pohvali s precej širokim naborom kuharskih receptov oziroma jedi, ki veljajo za prav posebne, specifično lokalne, prepoznavno tržaške. A za razloček od drugih urbanih centrov pri naših zahodnih sosedih se kulinarika, značilna za mesto v zalivu, poudarjeno navezuje na srednjeevropski prostor in ni si težko predstavljati turista, ki bi ob pogledu na bogato obloženo tržaško mizo najprej pomislil, da se nahaja kje na Kranjskem, na Madžarskem ali kratko malo na Dunaju – nikakor pa ne na obalah Sredozemlja. To razložiti ni pretežko, saj je bil, kot vemo, Trst zelo dolgo – od leta 1382 do 1918 – pod oblastjo Habsburžanov in je slabih dvesto let tudi služil kot največje pristanišče podonavski monarhiji, kot njeno okno v svet, kamor so, razumljivo, prihajali delat in živet ljudje od Tirolske do Transilvanije, od Krakova do Dubrovnika.

Da so habsburški časi torej pustili svojo sled v tržaških kuhinjah, zlahka razumemo. A kot ugotavlja antropologinja dr. Daša Ličen, raziskovalka z Instituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, ta posebna kulinarika med Tržačani in Tržačankami danes budi tudi prav posebno nostalgijo, nekakšno domotožje po cesarju in žolto-črni zastavi. Kako to? Kako je mogoče, da je mesto, ki je bilo dolga desetletja upravičeno na slabem glasu kot trdnjava italijanskega nacionalizma, šovinizma in iredentizma, danes kraj, kjer se ljudje ob dobri hrani in pijači zdihujoče zazirajo k pozlačenim časom v vseh pogledih pisanega, multikulturnega imperija? – Odgovor smo iskali v tokratnih Glasovih svetov, ko se je z dr. Dašo Ličen pogovarjal Goran Dekleva.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Vokalize srečujemo v klasičnih glasbenih delih, pa tudi pri večglasnem petju džezovskih vokalnih skupin ter v obliki virtuoznih tehničnih vaj za pevce. Vokalize oz. vokalizirane melodije, pod katere so se podpisali različni skladatelji, bo skupaj z Berlinskim simfoničnim orkestrom in dirigentom Michaelom Schonwandtom izvedla sopranistka Natalie Dessay.

Namesto Glasbenega utripa poslušajmo glasbo Vilka Ukmarja, Johanna Sebastiana Bacha, Karla Stamizta in Lucijana Marije Škerjanca

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je neobhoden.

19:00
Odprta knjiga

19:17
Poigra

Šansona si na slovenski glasbeni sceni brez vsestranske umetnice Vite Mavrič ne moremo predstavljati. Tako lahko v tej oddaji prisluhnete nekaterim njenim izvrstnim intrepretacijam in izvedbam pesmi različnih avtorjev skozi različna obdobja.

Kaj je lahko lepšega kot poslušati mlade litovske glasbenike, navdušene in strastno predane glasbeni dediščini in tudi novi, sodobni zvočnosti svoje dežele, Litve. Okno v Litvo je eden takšnih glasbenih projektov, avtorji predstavitve litovskih skladateljev 20. in 21. stoletja pa so odlični litovski glasbeni umetniki: violinistka Dalia Dedinskaite, violončelist Gleb Pyšniak in pianist Gintaras Januševičius. Med skladateljskimi imeni tega albuma sta gotovo najbolj znani imeni Mikalojus Konstantinas Čiurlionis in Stasys Vainiunas, poleg skladb teh pa se bodo zvrstile še skladbe Aleksandrasa Kačanauskasa, Balysa Dvarionasa, Vytautasa Paltanavičiusa, Vytautasa Barkauskasa in dveh najmlajših predstavnic litovske skladateljske generacije – Lorete Narvilaite in Zite Bružaite.

22:00
Poročila

Poslušamo izbor s kompilacije Access Frame: Colony, zbirke nove glasbe, ki jo založba Kamizdat predstavi na dan spletnih založb, v drugem delu pa novo izdajo z serije Recollections GRM z glasbo Kali Malone.

Ljubezen in smrt je pred natanko 140 leti rojeni pesnik Alojz Gradnik pogosto povezal. V eno ju je združil v pesmi Eros - tanatos, neločljivi pa sta tudi v nizu desetih pretresljivih pesmi, v katerih mrtva ženska iz groba, iz globin, nagovarja svojega dragega.

Interpretka Stannia Boninsegna,
režiserka Irena Glonar,
glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc,
mojstrica zvoka Metka Rojc.
Leto produkcije 1994.

V tokratni oddaji Jazz session bomo predvajali skladbe Piotra Damasiewicza.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov