Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na krščanski praznik Marijinega vnebovzetja uvodni del Glasbene jutranjice namenjamo starodavni marijanski hvalnici Ave Maris Stella – Zdrava, morska zvezda, ki sega vsaj v 9. stoletje, ko se prvič pojavi na enem od rokopisov samostana v Sankt Gallnu. Predvajali bomo tri različne uglasbitve hvalnice, ki so jih zložili Nicolas de Grigny, Otto Olsson in Marc Antoine Charpentier. Na sporedu je tudi glasba Pietra Antonia Locatellija, Antonia Vivaldija in Jeana Marieja Leclarija starejšega.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Bachova kantata št. 69 Lobe den Herrn, meine Seele – Slavi moja duša Gospoda je pravzaprav predelava četrt stoletja starejše kantate istega imena. Bach je prvotno različico leta 1723 namenil izvedbi v Tomaževi cerkvi v Leipzigu, in sicer na dvanajsto nedeljo po prazniku svete Trojice, kar je takrat naneslo ravno na 15. avgust. Leta 1748, četrt stoletja pozneje, je skladatelj kantato Slavi moja duša Gospoda, v kateri je v uvodnem delu uglasbil besedilo psalma 103, predelal oziroma dodelal, dopolnil baročni orkester in slovesno delo namenil izvedbi ob inavguraciji leipziškega mestnega sveta 26. avgusta 1748.
Marijin vnebovhod je naslov 14. sonate iz zbirke Skrivnosti rožnega venca Heinricha Ignaza Franza von Bibra. Zbirka, ki v zadnjih desetletjih postaja eno osrednjih del skladateljevega opusa, je nastala okoli leta 1676, a je bila vse do izdaje leta 1905 pozabljena. Sestavlja jo petnajst sonat, ki se delijo v tri dele: veseli del, žalostni del in častitljivi del rožnega venca. Vsaka izmed sonat je glasbena podoba prizora iz življenja Jezusa in device Marije.
Sonate so nastale kot kratke glasbene medigre za bogoslužno rabo v salzburških cerkvah. Igrali so jih predvsem med večjimi cerkvenimi prazniki in slavji. Rokopis celotne zbirke hrani Bavarska državna knjižnica v Münchnu, na rokopisu vsake od sonat pa na prvi strani opazimo majhno podobo, ki slikovito ponazarja dogodek iz glasbenega podnaslova.

Perujski pesnik César Vallejo (1892 – 1938) predstavlja enega najpomembnejših pesniških glasov poezije 20. stoletja. Njegova poezija je že pred nastopom nadrealizma vsebovala nekatere nadrealistične prvine, ubesedovala pa je univerzalne teme, povezane s človekovim obstojem. Pesem Nihče več ne živi v tej hiši, ki jo je prevedel Ciril Bergles, interpretira pa jo Boris Juh, to ubeseduje na samosvoj in izrazit način.

Uredil: Gregor Podlogar.

Španska simfonija za violino in orkester Edouarda Laloja, ki je delo zložil za violinskega virtuoza Pabla de Sarasateja, je osrednje delo sklepnega, tretjega dela Gasbene jutranjice. Ta je tudi v znamenju klavirske glasbe Gabriela Fauréja in Clauda Debussyja, suite Pulcinella Igorja Stravinskega, Prizorov iz Ogrske Ferenca Farkasa, Madžarske rapsodije št. 6 Franza Liszta, Fantazije za flavto in klavir Georgesa Hüeja, moteta Ave Maria Antona Brucknerja in Bachovega Preludija in fuge v C-duru.

Spoštovani poslušalke in poslušalci, na praznik Marijinega vnebovzetja iz romarske cerkve na Zaplazu neposredno prenašamo slovesno bogoslužje. Ob somaševanju Marka Japlja in Roberta Hladnika ga vodi novomeški škof dr. Andrej Saje. Pri maši pojejo mešani, otroški in mladinski zbor iz župnije Raka ob spremljavi priložnostnega orkestra.

Oddajo na praznični ponedeljek bomo namenili sakralni glasbi enega najpomembnejših skladateljev 20. stoletja Duka Ellingtona v interpretaciji slovenskih glasbenikov. Duke Ellington je v letih od 1965 do 1973, torej do leta pred svojo smrtjo, zložil tri sakralne koncerte za zasedbe, ki so ob osnovnem velikem orkestru vključevale še obširne vokalne sestave. Ljubljanski koncert Ellingtonove sakralne glasbe je odigral Big band RTV Ljubljana pod dirigentskim vodstvom Dukovega sina Mercerja Ellingtona kot nekakšen preludij 28. mednarodnega ljubljanskega džezovskega festivala leta 1987. Našemu orkestru so se pridružili tudi gostje iz Amerike: trobentač Barrie Lee Hall, bobnar »Rocky« Quinten White, pevki Anita Moore in Karmen Palaisa ter slovenska vokalista Dunja Spruk in Oto Pestner. Ta pomembni koncert je navdušil skoraj tisočglavo občinstvo v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani, nekaj je bilo tudi naključnih obiskovalcev, ki so se odpravili k maši in tako nehote spoznali veličastno Elllingtonovo glasbo. O spominih s koncerta nam bo pripovedoval takratni solist v orkestru in današnji džezovski urednik Hugo Šekoranja. Oddajo Samo muzika pripravlja Marko Kumer.

Ko je Karl Linné, »oče biološke taksonomije«, prvega modernega poimenovanja rastlin in živali, sredi 18. stoletja iskal informacije o gozdnem sesalcu polhu, takrat ga je za preživetje lovilo pol Evrope, je osnovne podatke dobil iz tedanje vojvodine Kranjske. Posredoval mu jih je v Idriji delujoči Tirolec, zdravnik Giovanni Antonio Scopoli, navdušen bralec in poznavalec Valvasorjeve »Slave …«, v kateri je polihistor slikovito opisal tudi polha. Danes najstarejšo vrsto glodalcev v okviru držav Evropske unije lahko lovijo le še pri nas. Več desetletij polha, znanega neznanca, preučuje prof.dr. Boris Kryštufek, donedavna vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, zdaj pa vodja Mediteranskega inštituta za okoljske študije v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. V okviru visokemu poletju bolj primernih tem se bomo tokrat spomnili pogovora, ki smo ga o »polhu, znanem neznancu« z njim posneli pred desetletjem.

Julia Fischer je profesorica violine na Visoki šoli za glasbo münchenske univerze, kot solistka uspešno igra s simfoničnimi orkestri in v komornih zasedbah.

Tokrat predstavljamo violinistko Julio Fischer kot komorno glasbenico. Študij violine je končala z odliko pri priznani profesorici Ani Čumačenko na Univerzi za glasbo in izvajalske umetnosti v Münchnu. Leta 2011 je svojo mentorico na münchenski univerzi za glasbo nasledila in postala profesorica violine. Poleg igranja klasičnih in romantičnih koncertantnih del za violino se posveča izvajanju violinskih koncertov 20. stoletja in novih koncertnih del za violino, hkrati pa izvaja tudi veliko koncertov komorne glasbe. Pogosto muzicira in nastopa v duu s klavirjem ali z violončelom, v klavirskem triu in s svojim godalnim kvartetom. V njeni izvedbi bomo poslušali Sonato za violino in klavir v a-molu, D385, op. 137, št. 2, Franza Schuberta, ki jo bo zaigrala s pianistom Martinom Helmchenom, z violončelistom Danielom Müllerjem-Schottom pa bo izvedla Sonato za violino in violončelo Mauricea Ravela. Poslušajte tudi pogovor z umetnico o violinskem repertoarju in izvajanju komorne glasbe.

Marijin lik je eden izmed pomensko najbolj raznovrstnih in najpogosteje upodobljenih v zgodovini umetnosti. V glasbi, pripovedništvu, slikarstvu, kiparstvu in literaturi nastopa v vlogi matere, device, kraljice angelov in tudi bojevite ženske. V zgodovinskem romanu Mareka Halterja je prikazana kot bojevito judovsko dekle, ki se močno razlikuje od podob, kakršne je ustvarila krščanska ikonografija. Njegov roman Marija je bilo izhodišče pogovora, v katerem smo orisali različne Marijine podobe, ki so nastale v krščanski kulturi, in jih primerjali z vlogo ženske v judovski tradiciji, v kateri naj bi Marija kot zgodovinska oseba tudi dejansko živela. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja bomo ponovili pogovor, ki smo ga pripravili s teologom in filozofom dr. Edvardom Kovačem.

Big Band orkestra Slovenske vojske je elitna zasedba, ki sodi v kakovostni vrh našega širšega umetniškega prostora. Zasedba je nastala leta 1996, torej na samem začetku delovanja posebne glasbene enote Slovenske vojske, in najprej je bila tesno povezana s tedaj še živečim velikanom slovenskega džeza in big bandov – Jožetom Privškom, ki je bil zelo dejaven tako pri izbiri glasbenikov kot pri oblikovanju sporeda celo izvirnih skladb, dragocena je bila tudi njegova strokovna pomoč, ki jo je ponudil prvemu vodji Janiju Šalamunu v teh pionirskih časih. Če je bila na začetku to zasedba, ki je nastopala na prireditvah, kot je bil vsakoletni častniški ples, je po več kot četrt stoletja delovanja postala prepoznavna kot tisti orkester, ki goji svoj prepoznaven zvok in se nemalokrat drzno poda v vode najbolj smelim sodobnim izvirnim projektom v najboljšem izročilu progresivnega orkestrskega džeza in vseh usmeritev, ki iz njega izhajajo. Big Band od leta 2009 vodi trobentač in pevec Rudi Strnad in v prihodnjih oddajah boste lahko slišali in spoznali sadove tega dela, ki krepko presega običajne okvire nekega strogega institucionalnega pogleda na to, kar bi se od zasedbe pričakovalo.
Tako boste v tej in prihodnji oddaji slišali posnetke z njenega koncerta na Festivalu Junij, 20. junija 2015 na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer se je z njo kot gostujoči solist pojavil legendarni makedonski kitarist Vlatko Stefanovski. Predstavljamo pet skladb različnih žanrov. Uvodni dve bosta tradicionalno svingovsko usmerjeni, A Few Good Man in Sing, Sang, Sung, nato ikonična skladba džezovskega roka Stratus Billyja Cobhama ter dve skladbi, ki črpata navdih v bogastvu balkanske ritmične čarovnije in melosa, to sta Ciganske pesmi Vlatka Stefanovskega ter ljudska Kolja v priredbi Jožeta Privška. Poleg že omenjenega Stefanovskega se bodo kot solisti še izkazali člani Big Banda Gašper Kržmanc na kitari, Tomaž Zlobko na altovskem saksofonu, Aljoša Deferri na klarinetu, Dominik Krajnčan na trobenti in Vlatko Stefanovski kot vokalist.
Big Band Slovenske vojske bo vodil Rudi Strnad.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Poslušamo kitarski duo Mayaka, ki ga sestavljata Maja Kralj in Jaka Škoberne in ki je februarja 2021 nastopil v Viteški dvorani ljubljanskih Križank v okviru spletnih koncertov cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana. Kitarista bosta zaigrala kot duo, predstavila pa se bosta tudi kot solista.
Maja Kralj: Impromptu Emilia Pujola in Allegro moderato ter Minuetto iz Sonate v A-duru Antona Diabellija;
Jaka Škoberne: Sonata v C-duru za kitaro, op. 15 Maura Giulianija;
Mayaka: Poetični valčki Enriqueja Granadosa, Serenada v A-duru za dve kitari, op. 96, št. 1 Ferdinanda Carullija, Fuga elegiaca Maria Castelnuova Tedesca.

Manca Košir: Nagovori tišine
»Tukaj je mir. Tišina. Vsi so pozaspali, še psi ne lajajo več. Ura je prerasla polnoč. Jaz? Še vedno čakam korake.« Dopisovanje s šestimi precej raznovrstnimi ustvarjalci, ki jim je skupno premišljevanje v tišini in o tišini. Piše Nives Kovač.

Malgorzata Lebda: Žetev
Izbor iz štirih pesniških zbirk, v katerem poezija nastopa kot katalizator nekega življenja. Piše Katja Šifkovič.

Raymond Chandler: Veliki spanec
Si predstavljate pisca kriminalk, ki ne pojasni umora? Moral je biti res pogumen, predvsem pa je očitno stavil na druge karte: na značaj romanesknega junaka in na galerijo likov, piše Marko Golja.

Peter Kovačič Peršin: Etos prihodnosti
Kritika današnje civilizacije in različnih ideologij ter napoved in vsebinski prikaz etične prenove družbe. Piše Marija Švajncer.

“Če smo danes v obdobju astronavtike, otroci svojega časa, potem ne moremo komponirati v jeziku iz časa kočij, pa naj bi nam to še tako ugajalo. Zato imam za pozitivno in pritrjujem vsakemu eksperimentu, tudi najekstremnejšemu. Če bo rezultat negativen, bo odpadel sam od sebe, če pa bo pozitiven, bo to nov korak v razvoju glasbe, ki se ne sme nikoli nehati, ampak mora vštric s časom izgrajevati našo kulturo.”
S temi besedami je Primož Ramovš, eden od najizvirnejših in najbolj tehtnih slovenskih skladateljev dvajsetega stoletja, opisal svoj umetniški credo.

Roman, napisan v prvi osebi, se skozi oči desetletnega dečka dogaja ob koncu šestdesetih let na tržaškem Krasu in na podeželju Benečije, kjer je bil Slovenec zastrupljen s strahom pred izražanjem svoje narodnostne biti in zato prisiljen k izseljevanju oziroma izginotju. Deček, bolezensko zaznamovan s senco na pljučih, zaradi katere mora biti čim pogosteje v stiku z gozdom in čistim zrakom, živi svoje odraščanje v refleksiji do zunanjega in svojega notranjega sveta, ki ga po večini projicira v domišljijske podobe, polne priučene krščanske kulture in resničnosti svoje delavske provenience. Ob miselnem in fantazijskem spoprijemanju s strahotami iz časa druge svetovne vojne, o katerih mu pripovedujejo njegovi najbližji, odkriva grozo in brezup, ki ga še bolj odmikata iz realnosti v domišljijski svet hrepenenja in polepotenosti. Ob strahu pred izginotjem sebe in vseh drugih Slovencev, ki živijo na ozemlju med tržaškim Krasom in Benečijo, odkriva zamolčano resnico svojih najbližjih. Ta je določala njihovo usodo, v kateri je bilo služenje drugemu eno izmed primarnih poslanstev, to pa naj bi zagotavljalo posmrtno življenje v nebesih. Ob iskanju svoje identitete, miselne in včasih tudi fizične, v svetu, ki je pogosto zaznamovan z grobim provincializmom, se vzporedno dogaja zgodba, polna hrepenenja in ljubezni do deklice iz Benečije, za katero deček ve, da jo bo izgubil, a se obenem tolaži z mislijo, da mu bo ostal njegov svet odrešujoče domišljije. Knjiga je bila nominirana za nagrado kresnik 2006 in je izšla pri založbi Litera.

Interpret: Iztok Mlakar
Režija: Suzi Bandi
Izvirna glasba: Iztok Cergol
Produkcija: RAI-Radio Trst A, 2009.

Cerkev Marijinega oznanjenja (pogosteje kar Frančiškanska cerkev) je ena izmed najbolj obiskanih ljubljanskih cerkva. Je samostanska cerkev zraven stoječega frančiškanskega samostana in župnijska cerkev župnije Ljubljana – Marijino oznanjenje. O obnovi freske je leta 1935 v Kroniki slovenskih mest pisal umetnostni zgodovinar in konservator France Stele, ki je ob Izidorju Cankarju in Vojeslavu Moletu predstavnik klasičnega, pionirskega rodu slovenske umetnostne zgodovine, eden najzaslužnejših raziskovalcev slovenske umetnosti, prvi profesionalni konservator, univerzitetni profesor, likovni kritik in urednik.

"Ko sredi 18. stoletja začne pridobivati moč racionalizem, se začne razkroj tradicionalnega iluzionizma, v katerega okvir se vriva vse več realističnih sestavin. Odmev tega razvoja smo ugotovili tudi pri nas tako pri Herrleinu kakor pri Laverju. Da pa je mogel biti iluzionizem, četudi po svoje razumljen, ideal slovenske umetnosti tudi še v Langusovem času sredi 19. stoletja, nam je dokaz za to, da pri nas takrat racionalistični realizem še ni izpodjedel idealističnih podlag duhovnosti. Nesporazum, ki ga je takrat zakrivil v svojem nazarenskem razpoloženju do umetnostnih problemov Langus, je zdaj popravil Matej Sternen. V tem je nedvomno dobršen del pomembnosti njegovega dejanja, če ga pogledamo v luči lastne umetnostne zgodovine."

Glasbene vložke je izbral Mihael Kozjek, odlomke iz skladbe Cantabile v Es-duru Benedetta Marcella v izvedbi organistke Angele Tomanič. Oblikovalka zvoka Klara Otorepec, bralca Mateja Perpar in Ivan Lotrič.

Potem ko sta britanski dirigent Andrew Manze in nemški pianist Martin Helmchen posnela vse klavirske koncerte Ludwiga van Beethovna, sta 25. marca v Luksemburgu s tamkajšnjim Filharmoničnim orkestrom izvedla 1. klavirski koncert Johannesa Brahmsa. Drugi del je bil posvečen Prvi simfoniji Angleža Edwarda Elgarja, ki je ob premieri doživela izjemen uspeh in jo je dirigent Arthur Nikisch označil za »Brahmsovo Peto simfonijo«.

Mlada podeželska ženska zboli za gobavostjo, ker je iz sočutja in dobrotljivosti za slovo poljubila gobavega arhitekta, svojega zavojevalca. Ko jo zapusti še zaročenec, odide med gobavce in se še bolj goreče posveti Bogu. S čudežno ozdravitvijo arhitekta in obujenjem mrtvega otroka svoje tekmovalne sestre na božično noč prevzame hkrati vlogo odrešenika in matere odrešenika. Claudel skozi svetniško Violaine pripoveduje o odrešenju po ženski poti. Tako sicer zgodba o srednjeveškem svetu, polnem vojn, bolezni ter iskanja duhovnih poti, postane nenavadno aktualna in v času osvobajanja ženske moči v današnjem času zaživi v povsem sodobni luči.

Prevajalec: Aleš Berger
Prirejevalka in dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica
Režiserka: Ana Krauthaker
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Avtor izvirne glasbe: Goran Krmac
Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar

Violaine – Anja Novak
Anne Vercors – Matija Rozman
Pierre iz Craona – Saša Tabaković
Jacques Hury – Branko Jordan
Mara – Ana Urbanc
Mati – Vesna Jevnikar

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2022.

Glasbena medigra.

Motivika iz Svetega pisma, speta s primorsko bolečino, je značilna za domoljubne pesmi iz zbirke Kapelica, ki jo je Karel Širok izdal leta 1935. V slikoviti utrjeni vasi Šmartno v Goriških brdih leta 1889 rojeni pesnik in pisatelj je pisal predvsem za mladino, v nokturnu pa ob prazniku Marijinega vnebovzetja predstavljamo nekaj njegovih najzrelejših pesniških izdelkov, namenjenih odraslim. Občuteno jih interpretira Radko Polič - Rac, ki 18. avgusta praznuje osemdeset let.

Interpret Radko Polič - Rac,
režiserja Igor Likar, Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Sara Železnik,
tonska mojstra Matjaž Miklič, Martin Florjančič,
urednika oddaje Vlado Motnikar, Maja Žvokelj.
Leto nastanka 2009.

V oddaji bomo predstavili zahodnoafriškega kitarista in skladatelja Lionela Louekeja. Pot do uspeha mu je utrl sam Herbie Hancock, ko ga je vključil v svojo zasedbo. Ima odlično glasbeno izobrazbo, v zadnjem času pa je vse bolj iskan glasbenik. V četrtek, 18. avgusta, se bo v Novem mestu predstavil s solističnim nastopom.