Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Uvodni del prinaša Preludij in fugo št. 12 v f-molu iz prvega zvezka Bachove zbirke Dobro uglašeni klavir, Koncert za fagot, godala in basso continuo v F-duru Antonia Vivaldija, Clementijevo Trio sonato v D-duru št. 2, op. 27, arijo Arminia iz opere Germanik v Germaniji Nicola Porpore, Telemannov Kvartet v d-molu za flavte in basso continuo iz zbirke Tafelmusik II in Andante za flavto in orkester v C-duru, K. 315, Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Drugi del Glasbene jutranjice namenjamo komorni glasbi Antonina Dvoržaka in Agustína Barriosa Mangoréja. Najprej je na vrsti Dvoržakova Sonata za violino in klavir v F-duru, op. 57, potem pa bo zvenela še Mangoréjeva Molitev za kitaro solo.

Argentinski pesnik Jorge Luis Borges je pogosto pisal o času - zelo natančno in doživeto tudi v pesmi z naslovom Klepsidra, ki jo je poslovenil Aleš Berger; interpretacija: Vesna Jevnikar.

Osrednjo pozornost bomo v 3. delu namenili Beethovnovi 8. simfoniji, ki jo je skladatelj ustvarjal poleti med oddihom v zdraviliškem mestu Teplice na današnjem češkem ozemlju. Spored dopolnjujejo španski ples Navarra Pabla de Sarasateja, Preludij za klavir Sergeja Rahmaninova, Briljantna fantazija za rog in klavir na Schubertove teme Carla Czernyja, Verhulstova Uvertura v c-molu k igri Gijsbrecht van Aemstel, Lirični sekstet Marca Eychenneja in Nielsenov Koncert za klarinet in orkester.

Koechlin je bil ena nenavadnejših glasbenih osebnosti svojega časa. Izviral je iz ugledne podjetniške družine, to pa mu je skoraj do sredine zelo dolgega življenja omogočalo razmeroma lahko preživetje in skupaj z njim duhovno neodvisnost. Zanimivo je, da Koechlin najprej ni nameraval postati glasbenik, saj je svoje šolanje začel na sloviti pariški Politehniki, kjer so se šolali najboljši naravoslovni znanstveniki svetovnega ugleda. Ker je bil kot otrok precej krhkega zdravja in ker je v najstniških letih še hudo zbolel za tuberkulozo, je šel za dalj časa na zdravljenje v severno Afriko. Ker je s tem pridelal velik izostanek na strogi politehniki, se je odločil za prepis na pariški konservatorij, kjer ga je poučeval Gabriel Fauré.

Saksofonist Jernej Podboj
Današnjo oddajo bomo namenili saksofonistu Jerneju Podboju in njegovemu ustvarjanju. Podboj je bil sicer zdravnik, specialist za otorinolaringologijo, širše pa je bil bolj znan kot odličen saksofonist in klarinetist ter član ali sodelavec nekaterih ključnih slovenskih zasedb, ki so izvajale džez in rok. Najbolj se nam je vtisnil v spomin kot gonilna sila skupine Mladi levi. Nastopal pa je tudi s skupino Remake swing quartet, v duetu s kitaristom Alešem Strajnarjem, igral v Godbi Ljubljanskih veteranov in zdravniškem ansamblu Inflamatio musica.

Veliki poletni požar na zahodnem Krasu je vnovič postavil izziv: kaj in kako saditi na gozdnih pogoriščih v izmeri okoli 3500 hektarjev tega za naše razmere posebnega biotopa. Raziskave so pokazale, da je v obdobju po tajanju ledenikov v zadnjih 10 tisoč letih listnati gozd segal prav do morja, in da je človekova dejavnost skozi srednji vek do 19. stoletja ustvarila kamnito kraško goličavo. Organizirano pogozdovanje z edino pionirsko vrsto, sposobno odrasti na njej, borom, je po desetletjih šele na začetku 20. stoletja pokazalo prve vidne rezultate. In sinonim tega prostora, bor, je ob podnebnih spremembah oziroma požaru ob suši tudi nakazal paradoks, saj ob njem tudi gasilci ob vetru težko pogasijo ujmo. Zeleni Kras je torej v veliki meri rezultat opuščanja paše in gospodarske odvisnosti domačinov od gozdnatih površin. Osrednje vprašanje, kaj in kako spet pogozditi Kras v prihodnosti bo načel prof.dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ljubljanske Biotehniške fakultete.

Poslušajte prva stavka Koncerta za flavto, harfo in orkester v C-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Koncertantne simfonije za flavto, klarinet in orkester v B-duru Franza Danzija.

Tokrat predstavljamo flavtistko Ireno Kavčič, ki jo bomo spoznali kot solistko z orkestrom. Irena Kavčič je postala članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija 1. septembra 2012, kjer je uveljavljena solistka. Rodila se je v Šempetru pri Gorici, glasbeno šolo je obiskovala v Tolminu pri prof. Maji Klajnšček, nato se je ob gimnaziji v Kopru glasbeno izobraževala v Centru za glasbeno vzgojo Koper pri prof. Alenki Zupan. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala pri prof. Karolini Šantl Zupan, nato pa še na Visoki šoli za glasbo kraljice Sofije v Madridu pri prof. Jacquesu Zoonu. Flavtistka Irena Kavčič se bo v prvi oddaji predstavila kot solistka s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Koncertu za flavto, harfo in orkester v C-duru, K299, Wolfganga Amadeusa Mozarta in nato v Koncertantni simfoniji za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41, Franza Danzija. Poslušajte tudi pogovor s flavtistko, prihodnji teden bo enakem času pa njeno izvajanje komorne glasbe..

Hudo opustošenje, ki ga je povzročil požar na Krasu, je spodbudilo tudi razmišljanja o človekovih posegih v okolje. Kras so ljudje poseljevali že vse od bakrene dobe in je primer zelo občutljivega ekosistema. Ob tem pa mora človeštvo najti načine, kako trajnostno ravnati z okoljem, da bi ga čim bolj zdravo ohranili za naše zanamce. O teh in drugih temah, povezanih s Krasom, razmišljata krajinska arhitektka, profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Ana Kučan in dipl. ing. gozdarstva Tomaž Hrovat z Zavoda za gozdove Republike Slovenije.

Danes je na vrsti 6. oziroma sklepna oddaja iz ciklusa Glasbeni svetovi Orkestra Slovenske vojske (OSV). Če ste dosledno sledili prejšnjim petim, ste se lahko dodobra prepričali o zares najširšem možnem razponu tako v oziru zasedb kot slogov, ki jih goji ta najmlajši slovenski poklicni orkester in to vse ob njihovih rednih vsakdanjih protokolarnih dolžnostih.
Pihalni Cirkus je avtorski projekt Roka Nemaniča, vodje in gonilne sile primorskega ansambla Balkan Boys, ki je ustvaril, lahko rečemo, pravo endemično slogovno zmes, v kateri se prepletajo tako orientalna šota, okcidentalni beguin, vonj po Makedoniji ali Apuliji, Siciliji ter nezgrešljive primesi stoletnega srednjeevropskega godbeniškega izročila, kjer smo prav v Sloveniji pustili tako pomemben pečat. Ansambel Balkan Boys in Orkester Slovenske vojske vodi Aljoša Deferri.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Mariboru se je sinoči sklenil 11. festival dokumentarnega filma Dokudoc. Potem ko je na filmskem festivalu Al Jazeera Balkans v Sarajevu doživel svetovno premiero, so pretresljivi dokumentarec Mirana Zupaniča Sarajevo safari prikazali še na mariborskem festivalu, kjer je včeraj prejel glavno nagrado DOKUDOC 2022. »To je film z zlobo, ki je ne boste pozabili. Čutili boste izgubo ljudi in sovražili boste, da so lahko ljudje tako okrutni. Če smo pozabili, kako nora je lahko vojna - ta film nas bo na to vedno opominjal,« je zapisala žirija festivala Dokudoc v utemeljitvi nagrade za film. V oddaji predstavljamo tudi četrto prozno delo vsestranskega ustvarjalca Roka Vilčnika – roman Sveti gozd ter vas vabimo v novomeško galerijo Simulaker na razstavo slikarke Neže Perovšek.

Konec avgusta in začetek septembra so v Radovljici, Kopru, Postojni in Ljubljani potekali koncerti Glasba mladih. Gre za projekt, ki ga v celoti organizirajo in izvedejo mladi glasbeniki, na njem pa tudi izvajajo nova dela, ki so jih prav za ta projekt napisali mladi skladatelji. Prvič je potekal lani na pobudo skladatelja Vida Ožbolta, ki je pri projektu sodeloval tudi letos, ob njem pa so se kot skladatelji predstavili še Martin Vasle, Krištof Strnad, Matej Kastelic, Žiga Čopi in Sofia Grassi.
Skladatelji so ustvarili izrazito različna dela, ki temeljijo na različnih poetikah, zunajglasbenih vzgibih in so tudi namenjena različnim zasedbam. Izvedli so jih sopranistka Maja Triler, flavtist An Černe, klarinetistka Tadeja Malc, fagotistka Eva Fritz, harfistka Sara Bajc, pianistka Neža Tovšak, violinista Timotej Willewaldt in Laura de Wolff, violistka Manca Kosmač ter violončelistka Sofia Grassi.

Krištof Strnad: Genezis
Sofia Grassi: Za sončnimi okni
Žiga Čopi: Sunflower seeds
Matej Kastelic: Agnus dei
Martin Vasle: Date

Skladbo Vida Ožbolta bomo poslušali v četrtkovi oddaji Mladi virtuozi.

Uroš Zupan: Znamenja v kroženju
Avtor razmišlja o svojem osebnem odnosu do poezije in o pesnikih, ki so se ga najbolj dotaknili, ter dodaja svoje interpretacije posameznih pesmi. Piše Tonja Jelen.

Adriana Kuči: Ime mi je Sarajevo
Avtorica, ki je vojno preživela v Sarajevu, zdaj pa živi v Sloveniji. v romanu opisuje vojne travme, ki jih je doživljala kot najstnica, in poznejše soočanje z nasiljem. Piše Sašo Puljarević.

Eva Menasse: Živali za nadaljevalce
Čeprav so živali v zgodbah avstrijske pisateljice pomembne, so v ospredju vendarle ljudje, posamezniki s svojimi slabostmi in odnosi v najožji bližini. Piše Aljaž Krivec.

Darko Štrajn: Ali eksistenca ali subjekt?
Filozof se v knjigi ukvarja predvsem z delom danskega filozofa Sörena Kierkegaarda in njegovim vplivom na poznejši eksistencializem. Piše Marija Švajncer.

Na vrsti je glasbeni izbor iz opusov slovenskih skladateljev, v katerega smo tokrat uvrstili dve veliki simfonični deli Lucijana Marije Škerjanca in Demetrija Žebreta. Najprej bomo slišali Škerjančevo Peto simfonijo. Skladatelj je v tridesetih in štiridesetih letih v le dvanajstih letih napisal vseh svojih pet simfonij - Peto je dokončal leta 1943 in naslednjih 30 let, do svoje smrti več ni napisal nobene simfonije. Škerjančeva osredotočenost na skladanja simfonij v tem obdobju nam govori o skrbi za načrten razvoj oblike. Škerjanec je za orkester napisal več manjših, enostavčnih del, tudi slovenska glasba ni poznala tradicije pisanja simfoničnih ciklusov in Škerjanec se je zavedal, da razvoj večstavčne simfonične gradnje zahteva posebno pozornost. Tristavčna Peta simfonija je tako končni rezultat teh naporov - slišali jo bomo v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Antona Nanuta.

Leto 1982. Lepotica Maša Dizdarević, asistentka na sarajevski pedagoški fakulteti, se zaljubi v Vuka Stojadinovića. Tik pred poroko ženin v napadu besa ubije svojo nekdanjo ljubico. Medtem, ko služi dolgoletno zaporno kazen, se Maša poroči z matematikom Duškom Todorovićem, potem ko z njim sklene dogovor, da bo to zveza »za določen čas«. Z njim ima dve hčeri. Leta 1992 Vuka Stojadinovića pomilostijo in pošljejo na planino Igman v boj proti bosanskim Srbom. Maša zapusti moža in hčerki, se nastani v hiši Vuka Stojadinovića, v katerega je še vedno zaljubljena, in čaka, da se vrne z bojišča. Z njim preživi nekaj dni, nato ga pred njenimi očmi ubije šrapnel minometne granate.
Inženir Max Altenberg leta 1997 po vojni v Bosni z Dunaja odpotuje v Sarajevo na humanitarno misijo. Tam ga neki prijatelj seznani z Mašo. Srečanje z njo naredi nanj globok vtis. Nekaj dni se sestajata in pohajkujeta po mestu in okolici. Nato se mora Max vrniti na Dunaj. Na poslovilni večerji v sarajevski restavraciji Dubrovnik mu Maša zapoje sevdalinko o rumenih kutinah iz Carigrada, ki ga odtlej spremlja vsepovsod. Polagoma se zave, da Maše ne more pozabiti, vendar se mu ona več ne javlja. Max v Avstriji blodi po prizoriščih, kjer si obeta, da bo našel sled eksotičnega čara, ki mu je vklenil srce, vendar zaman. Nazadnje se zateče po pomoč k prijatelju Petru Kernu, judovskemu modrecu, ki je preživel holokavst in velja za vseveda v srčnih zadevah in civilizacijskih ugankah. Kern mu razloži, da se je ujel na esenco brezupne tisočletne balkanske otožnosti, ki jo pooseblja sevdah, »črni žolč ob uri, ko najbolj škoduje«, in mu napove, da se mu bo Maša prej ali slej oglasila. Max spozna, da že vse življenje čaka prav nanjo.
Maša medtem odpotuje v Moskvo obiskat hčeri in nekdanjega moža. Tam ostane leto dni. Ko se vrne v Sarajevo, izve, da je zbolela za pljučnim rakom. Po neuspešni prvi operaciji leta 2000 vnovič vzpostavi stik s Petrom Altenbergom. Na Dunaju jo po njegovem posredovanju drugič operirajo. Okreva v hišici na griču Kahlenbergu nad Dunajem. Jeseni se Max preseli k njej. Med njima se razvije neustavljiva ljubezen. Čeprav se zdijo izgledi za ozdravitav slabi, potujeta na Štajersko, v Budimpešto in Grčijo. To je najsrečnejše obdobje njune zgodbe.

Pisatelj Robert Kuret objavlja pri Airbeletrini, Literaturi, na Radiu Študent. Je soavtor pesniške zbirke Kadaver Hermione Granger, dobitnice nagrade za najboljšo samozaložniško knjigo leta 2011. Esej Ali lahko delo ločimo od avtorja? je objavil na spletni strani KUD Literatura 7. novembra 2020. V njem z aktualnimi primeri razgrne prepletenost literarnih del s konteksti, v katerih nastajajo, vse od javne podobe avtorjev do promocijskih orodij, vloge kritike in tako naprej.

"Zdi se, da kljub vsemu danes v literarni kritiki še vedno vlada neko splošno prepričanje o nedotakljivosti dela, o njegovi sveti avtonomnosti. To jemljemo kot samoumevno, kot esencialistično postavko samega odnosa do literature – kar je seveda ideološki moment, ki ni tu od vedno, temveč ima prav tako svojo genezo. Zdi se, da smo v smislu dojemanja literature še vedno dediči nove kritike, ki je pred 100 leti začrtala ločitev avtorja od dela; literarno besedilo je namreč videla kot objekt, neodvisen od avtorja in zgodovinskega konteksta."

Glasbena tema so odlomki iz Romantične suite za klavir Vladimirja Lovca v izvedbi pianistke Nives Pavlič. Izbral jo je Mihael Kozjek. Oblikovalec zvoka Robert Markoč, bralca Mateja Perpar in Renato Horvat.

Danski nacionalni simfonični orkester in šef dirigent Fabio Luisi sta letošnjo koncertno sezono odprla 1. septembra s Schönbergovim obsežnim poznoromantičnim delom Pesmi z gradu Gurre – eno najosupljivejših koncertnih izkušenj, kar si jih lahko zamislite. Več kot 300 udeležencev je bilo zbranih na odru koncertne hiše danskega radia v Köbenhavnu ob mogočni in očarljivi glasbi o kralju Valdemarju, ki je bil po smrti prisiljen vsako noč brezciljno jezditi naokoli.
Sodelovali so:
sopranistka Rachel Willis-Sorensen,
tenorist Issachah Savage,
mezzosopranistka Catriona Morison,
tenorist Michael Schade,
baritonist David Steffens,
recitator Thomas Quasthoff,
Zbor Orphei Drängar,
Danski nacionalni koncertni zbor

Izboljševalec je tipičen lik provokativnega Bernharda. Obdarjen z nekaj avtobiografskimi potezami, malce bolehen, razdvojen, a dobro podkovan s filozofijo. Do družbenih mehanizmov je lucidno kritičen in posmehljiv, zaničuje oblast in zaspano ljudstvo, sovraži nagrade, ker naredijo človeka krotkega. Načrtno hudoben in ciničen je. Živi izključno v svoji glavi, telo s poslednjimi trzljaji bolečine pa ga brezupno opozarja, da ga pravzaprav sploh ni. Ljudi okrog sebe uporablja le z namenom, da iz njih iztisne in si prisvoji še poslednjo kapljico zemeljske energije. Poanta Bernhardove drame je torej tako imenovani sindrom »življenja v glavi«, s katerim je močno obremenjena vsa sodobna civilizacija. Vloga Izboljševalca je bila seveda pisana na kožo prav Radku Poliču - Racu.

Izboljševalec: Radko Polič - Rac

Prevajalka: Mojca Kranjc; avtorji radijske priredbe: Igor Likar, Lučka Gruden, Radko Polič - Rac; glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina; tonski mojster: Ivo Smogavec; režiser: Igor Likar.
Produkcija Radia Maribor. Posneto januarja 2007.

Krekspot na požarnih štengah je knjižni prvenec Veronike Razpotnik, ki pa je vse prej kot neznano ime sodobne slovenske poezije. Je zmagovalka več natečajev, med drugim se je uvrstila tudi v finale izbora za nagrado Urška 2021, svoje pesmi redno objavlja tudi v osrednjih slovenskih literarnih revijah oziroma na spletnih medijih. Dejan Koban, avtor spremne besede k avtoričinemu prvencu, je njene pesmi slikovito označil za "drveči tovorni vlak, ki so mu ravnokar odpovedale bremze", in težko se ne bi strinjali z njim. Poezija knjige Krekspot na požarnih štengah je intenzivna in brezkompromisna, izpraznjenosti vsakdana in medosebnih odnosov, ki ju prežema nasilje v takih in drugačnih oblikah, zgrabi neposredno in ju tako tudi razgrne pred bralcem.

Interpretka Barbara Cerar,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Vjekoslav Mikez,
urednica oddaje Tina Kozin.
Produkcija 2022.

Tokratno oddajo bomo namenili glasbi basista Charnetta Moffetta, ki se je za vedno poslovil 11. aprila letos, star komaj 54 let. Charnett Moffett je bil virtuozen basist z izjemnim občutkom za liričnost in melodijo. Z lahkoto se je prilagodil tako igranju v akustičnem džezu kot tudi elektrificiranem fusionu. V zadnjem desetletju se je Charnett Moffett posvetil igranju bolj spiritualnega in z elementi različnih svetovnih glasb oplemenitenega džeza.