Betko Šuhel Mikolič ljudje povezujejo s Šmarno goro, čeprav, razen tega, da jo tam lahko srečamo skoraj vsak dan, z njo nima ničesar. Veliko pozornosti je zbudila, ko je v akciji od vzhoda do vzhoda 24 ur hodila na najbolj znano ljubljansko goro po različnih poteh. Njen glas je njeno orodje, ki ga je začela uporabljati že s 16 leti. Kot voditeljica je delala tudi na Radiu Slovenija, kjer bo po dolgih letih znova sedla za radijski mikrofon, ki ga ima še zmeraj tako zelo rada. Ali je ljubezen obojestranska, bo preverjal voditelj Jure K. Čokl.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Ko naletimo na ljudi, ki prihajajo od drugod in se jim že na obrazu vidi, da so druge narodnosti in vere kot smo sami, nas morda spreletijo čustva negotovosti o svoji lastni identiteti.
Naša identiteta je sicer nekaj enovitega, vendar večplastnega. Najprej nas določa naša individualnost, katere izraz je ime, ki ga nosimo. Vsak od nas je po prstnem odtisu, načinu čustvovanja in razmišljanja ter po svoji zunanjosti enkratna in neponovljiva osebnost. Nismo kopija nikogar.
Z rojstvom pa pridobimo tudi svojo narodno, kulturno in svetovnonazorsko identiteto. Kako močno nas določa narodnost, prepoznamo, denimo, ob velikih športnih dogodkih, ko navijamo za svoje in razvijamo svoje narodne in državne simbole. Imamo tudi svoj materin jezik, vero, ali kak drug svetovni nazor. A to še ni vse, smo namreč tudi državljani vsega sveta, zato čutimo vsaj minimalno odgovornost tudi za ljudi drugih celin.
Vsak izmed nas ima torej svojo individualno, narodno in tudi svetovno oziroma kozmopolitko identiteto. V praksi te identitete niso vedno uravnotežene. Nekateri se ne zmenijo za svojo narodnost, zato jih imamo za individualiste. Tisti, ki so preveč osredotočeni na svojo narodnost, pa so v nevarnosti, da postanejo nacionalisti. V dobi globalizacije nekateri podcenjujejo pomen svoje domovine in maternega jezika in vzdržujejo samo še svojo kozmopolitsko identiteto.
Kristjani pa govorimo še o četrti ravni naše identitete, ki jo pridobimo s krstom, po katerem postanemo božji otroci. Identiteta božjega otroštva temelji na vseh treh identitetah, saj pri krstu dobimo ime, s katerim je potrjena naša individualnost, ovrednotena je tudi naša narodnost, pa tudi zavest o temeljni edinosti vseh ljudi. Božje otroštvo vse omenjene identitete povzema, jih vključuje, toda nobene posamezne ne absolutizira, da ne postanemo ne individualisti ne nacionalisti in ne brezbarvni kozmopoliti. Božje otroštvo je duhovna, presežna istovetnost, ker ne temelji na nobenem tosvetnem interesu, zato lahko preostale tri istovetnosti harmonizira, uravnoteži in jim na ta način da polni pomen.

Kaj početi med krompirjevimi počitnicami zdaj, ko bomo na žalost zaprti v svojih hišah in stanovanjih? Otroci Osnovne šole Mladika na Ptuju si bodo dneve krajšali s sprehodi v naravi, kolesarjenjem in branjem.

V Petku brez pravila o sistemski motnji, ki se zgodi dvakrat na leto. Spomladi hitimo naprej, jeseni pa umirjamo tempo in gremo nazaj. Letos naj bi slednje naredili predzadnjič.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Sadno drevje za uspešno rast in razvoj plodov potrebuje tudi fosfor in kalij. A ker ta dva elementa le počasi prodirata v zemljo in do korenin, je pomembno t. i. založno gnojenje oziroma gnojenje na zalogo, ki zagotovi pridelek tudi v naslednjih sezonah. Več o založnem gnojenju bo v Zelenem nasvetu povedal Plantellin strokovnjak, agronom Vanes Husić.

Svetloba vpliva na naše zdravje, storilnost in dobro počutje. V mesecih, ko je svetlega dela dneva manj, pa ima veliko vlogo umetna razsvetljava. Kakšna je najboljša, da se zjutraj učinkovito prebudimo, ter kako osvetlitev uravnavati zvečer, da ne bomo imeli težav s spanjem, povemo v petkovem Svetovalnem servisu. Doc. dr. Matej Kobav z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko bo razložil tudi, kaj pomenijo posamezne oznake na sijalkah, da boste izbrali prave za svoj dom.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
Z glasbo se bomo preselili v 80. leta, ki so prinesla cel kup uspešnic in zanimivih izvajalcev. Eni izmed njih so bili tudi Culture Club.Leta 1982, je skupina Culture Club izdala svoj prvi album Kissing to be clever, na katerem je bila tudi skladba Do you really want to hurt me, ki je 23. oktobra prišla na prvo mesto angleške lestvice in postala ena izmed večjih uspešnic skupine.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Iskanje zemeljskega plina v globinah sredozemskega morja je obudilo stare zamere med Grki in Turki. Zaveznici iz zveze Nato druga drugi grozita z orožjem. Posredno so v to vključene tudi druge države in tudi Evropska unija je prisiljena izbirati, ali naj podpre svojo članico Grčijo ali naj bo posrednik v njenem sporu s Turčijo. V oddaji skušamo izmeriti utrip v obeh državah, komentirati mednarodno pravna razmerja in ugotoviti, kakšnim interesom bi morala slediti Slovenija.

O vsem tem voditelj Marjan Vešligaj, naša dopisnika Karmen Švegl in Igor Jurič, raziskovalec Faris Kočan in profesorja Bojko Bučar in Marko Pavliha.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

... je nakuhal čudovit grozdni sok.
Pripoveduje: Vesna Jevnikar.
Napisala: Staša Tajana Grgovič.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.

Kulturni fokus je analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Osredotoča se na določeno temo, jo obdeluje iz številnih zornih kotov, daje prostor pomembnim posameznikom in si privošči edinstven pogled na izbrano temo z njihovimi očmi. Vsak petek ob 20.00 na Prvem.

V oddaji z našimi rojaki tokrat potujemo na Irsko, na Slovaško in v Bosno in Hercegovino. Pogovarjali smo se s Katarino Markus Navinšek, ki je pred dobrimi sedmimi leti delo in dom našla v Dublinu, kjer je zaposlena pri ameriškem spletnem gigantu. Prek radijskih valov gostimo podjetnika s Slovaške Boruta Meršaka, ki že tri desetletja živi v Bratislavi in dela na področju avtomobilske industrije. S predsednico slovenskega društva Triglav iz Banja Luke Marijo Grbič pa smo pregledali društveno dejavnost, na katero tudi pri njih zelo močno vplivajo zaostrene razmere zaradi korona pandemije.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Z današnjim Literarnim nokturnom se poklanjamo nedavno umrlemu pisatelju in prevajalcu Urošu Kalčiču.
Rodil se je leta 1951 v Ljubljani, študiral je primerjalno književnost in angleščino. Že v gimnazijskih letih je začel pisati in objavljati v literarnih revijah. Leta 1979 je izdal prvo knjigo, prozno zbirko Mehika, leta 1987 Dokumente o čričkih, leta 1996 pa roman Numeri; zanj je dobil nagrado Prešernovega sklada. Pisal je tudi radijske igre. V študijskih letih je začel tudi prevajati in se kmalu uveljavil kot izvrsten prevajalec zahtevnih besedil, predvsem iz angleščine; ustvaril je izjemen prevajalski opus, ki obsega dela avtorjev, kot so David Herbert Lawrence, Salman Rushdie, Orhan Pamuk, Frank McCourt, Mark Twain, Margaret Atwood, Ken Follett in Donna Tartt - za prevod njenih romanov Skrivna zgodovina in Lišček je Uroš Kalčič leta 2018 prejel Sovretovo nagrado. Za oddajo smo izbrali odlomek iz Skrivne zgodovine; leta 2017 ga je interpretiral dramski igralec Blaž Šef.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.