Če boste vstopili v svet izumitelja in inovatorja Vilija Poznika, boste zagotovo velikokrat slišali besedno zvezo energetski informacijski potencial. Malo hudomušno in provokativno rad reče, da se skupaj s sodelavci ukvarja s tehnologijami za tretje tisočletje. Njegovi izumi so usmerjeni predvsem k ohranjanju zdravja ljudi, živali in rastlin. Sodeluje z uglednimi strokovnjaki in ustanovami doma in po svetu, priznanj in nagrad se je v njegovi 40-letni karieri nabralo že več kot sto. Znanje je univerzalno, pravi, in pripada vsem. Za Vilija Poznika razsežnosti prostora in časa nista pomembni, počitek je zanj izguba časa, pri 88-ih letih pa je prepričan, da smo ljudje preveč zazrti v preteklost. Poslušali bomo ponovitev oddaje Razkošje v glavi, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.

Prva svetovna vojna se je končala. Družbena ureditev, v kateri so se znašli naši predniki, se je znova spremenila: Avstro-Ogrske ni bilo več, nastala je država SHS. Posledice vojne so občutili tudi tisti, ki so jih povezovale gore: poti so bile poškodovane, številne koče so pogorele. Slovensko planinsko društvo je svojo novo usmeritev videlo v gospodarski dejavnosti, to pa ni bilo všeč mladi generaciji, ki je želela v gorah iskati predvsem športne izzive. 2. februarja 1921 se je rodil Turistovski klub Skala, ki je spremenil zgodovino slovenskega alpinizma in močno vplival na razvoj in usmeritev te dejavnosti pri nas. Zakaj je pritegnil mlade ljudi popolnoma različnih nazorov in zajemal tako številna področja, kakšna bi bila njegova vloga, če bi obstajal še danes? To je v oddaji Sledi časa raziskoval Jure K. Čokl.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Štirideset dni po božiču, prazniku Jezusovega rojstva, praznujemo Jezusovo darovanje. Spominjamo se dogodka, ko sta Marija in Jožef prinesla dete Jezusa v tempelj, da bi zanj darovala dve grlici in dva golobčka. V templju sta dete srečala starček Simeon in prerokinja Ana. V ljudskem praznovanju je stopilo v ospredje proslavljanje Kristusa, ki ga je Simeon imenoval »Luč v razsvetljenje poganom« (Lk 2,32). Na te besede se opira starodavni bogoslužni običaj blagoslavljanja sveč. Zato ljudje ta praznik imenujejo svečnica. Sveča ima lepo simboliko: izgoreva, da sveti drugim. Človek, ki »izgoreva«, se daruje in »sveti«, daje življenje drugim. Koliko mater in očetov se daruje in tako vzdržuje družino. V družini in skupnosti, v kateri se ljudje darujejo, je lepo. Gorje družbi, v kateri ni nikogar, ki bi se daroval za druge. Jezusovo darovanje v templju, ki dobro označuje njegovo življenjsko daritev, lepo predstavlja sveča. Zato danes poslušajmo njeno pripoved:
Prižgali ste me in gledate mojo svetlobo. Veselite se moje toplote. Vesela sem, da smem goreti za vas, sicer bi ležala v kakšni stari škatli in bi bila popolnoma nekoristna. Svoj pomen dobivam šele s tem, ko gorim. Dobro vem: dlje gorim, manj me je in vse bliže je moj konec.
»Dogorela je,« boste rekli, in kar bo ostalo od mene, boste zavrgli.
Imam dve možnosti: da ostanem v škatli, v temi, ali da gorim ter dajem vse, kar imam. Da bi svetila, izgorevam. Vendar čutim, da je lepše in bolje, da se darujem, kakor da nerabna ležim v stari škatli.

V Pravljici za lahko jutro vas vabimo, da prisluhnite drugemu delu pravljice Muca copatarica. Otroci so se, potem ko zjutraj niso našli svojih copatk, odpravili poiskat Muco copatarico. Jo bodo našli?

Torkov kviz nas tokrat pelje na Havaje, še prej pa na Portugalsko! Ni slabo za te t. i. »ostani-doma-čase«. Danes namreč obeležujemo Svetovni dan ukulele in to je iztočnica, ki jo na Prvem izkoriščamo zato, da pobliže spoznamo to brenkalo. Torkov kviz o ukuleli!

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Današnji sogovornik v oddaji Drugi pogled prihaja iz Rusije. Andrej Morozov, ki je nedavno dopolnil 19 let, je s svojim izdelkom, pametno kresničko Flare, ki spremlja lokacijo otroka na poti v šolo, po izbiri pospeševalnika mladinskega podjetništva Ustvarjalnika prejel naziv ,naj mladinski startup leta 2020'. Pravi, da je delo v podjetništvu pri nas dosti preprostejše kot v Rusiji. Tudi delo za šolo se mu ne zdi težavno, že od selitve v našo državo pred tremi leti uspešno združuje to dvoje. Še več primerjav mladega podjetnika bomo slišali v prihodnjih minutah. Z njim se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

Koža je naš največji organ, sestavljena je iz treh osnovnih plasti in obsega 15 odstotkov telesne teže. Različne kožne bolezni in dermatološke težave so znane: akne, suha in občutljiva koža, ekcemi, dermatitis, luskavica … Kakšna naj bo nega kože in kdaj je – če imate težave – čas za obisk dermatologa? Gostja bo Katarina Šmuc Berger, doktorica medicine, specialistka dermatovenerologije iz splošne bolnišnice v Izoli.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

V tokratni Intelekti bomo govorili o pomenu javnega prostora, o vlogi urbanizma in o posledicah neoliberalizma v mestih. Ali je mesto kot prostor svobode še vedno enako dostopno vsem družbenih skupinam ali tudi mestni urbanizem vse bolj podlega kapitalu in tržni dopadljivosti? Kako se je zaradi epidemije spremenila vloga javnega prostora? Z gosti bomo iskali odgovor tudi na spraševanje o tem v kakšnih mestih si v prihodnje sploh želimo živeti.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prva vrsta je 20-minutna tedenska oddaja, v kateri glasbeniki nastopajo živo v studiu 13, spremljate pa lahko tudi videoprenos na Facebooku. Zbirka glasbenikov je pestra, torej primerna za vsako uho – tudi zato, ker igrajo živo, neposredna izkušnja pa je še intenzivnejša. Urednica oddaje je Alja Kramar, v njej pa sodeluje celotno glasbeno uredništvo 1. programa.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Radio Študent je od svojega nastanka 9. maja 1969 sinonim za alternativno kulturo in medijsko ustvarjalnost. Kakšna je njegova sedanjost in kakšna bo lahko njegova prihodnost, je vprašanje, ki je nepričakovano stopilo v ospredje po objavi predloga študentke organizacije o ukinitvi njegovega financiranja. Kakšen je razplet in kaj pomeni za razvoj radia, v reprizi oddaje, ki jo je s predstavniki radia in študentske organizacije pripravil Marko Golja. Gostil je direktorico Radia Študent Ano Kandare, predsednika Predsedstva Študentske organizacije Univerze v Ljubljani Klemena Petka in kriznega govorca Radia Študent Rasta Pahorja.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Pripravlja ga Ajatutaja v nocojšnji pravljici.
Pripoveduje: Violeta Tomič.
Napisala: Ela Peroci.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Bliža se podelitev letošnjih Prešernovih nagrad, najvišjih priznanj za dosežke na področju umetnosti. V nekajdesetletni zgodovini podelitev nagrad (prve so podelili leta 1947) so bili prejemniki tudi člani našega orkestra. Nagrajence bomo predstavili v nocojšnji oddaji.

Lermontov je eden najopaznejših predstavnikov ruske romantike in nekakšen pesniški potomec Puškina. S tem pesnikom je povezan tudi njegov literarni preboj, saj je zaslovel z elegično pesmijo Pesnikova smrt, v kateri je za Puškinov konec obsodil ljudi blizu carskega dvora, posledica tega pa je bila, da je bil izgnan na Kavkaz. V Literarnem nokturnu, ki je bil posnet leta 2014, lahko slišite tri pesmi Lermontova – Na severu ostrem stoji ves samoten, Nebesna ladja in Ljubezen mrtveca. Poslovenil jih je Anton Arko, interpretiral pa Branko Jordan.