Tokratni nočni gost bo Idrijčan Robert Šabec. Novinar in literarni kritik, sicer diplomirani filozof, ki ga že od časov organiziranja dogodkov v okviru Kluba idrijskih študentov privlači kultura. Če je pred desetletjem izdelal scenarij za film o znani idrijski skupini Kuzle, kot se imenuje dokumentarec o istoimenski idrijski punk zasedbi, pri katerem se je preizkusil tudi kot sorežiser, pa zadnja leta s svojimi deli razveseljuje tiste, ki radi berejo. Nedavno je izdal mladinsko zgodbo Štiriperesna deteljica in zaklad z ladje Rex, ki jo bo predstavil v nočnem klepetu z Anito Urbančič.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Predstavljajte si, da obstaja banka, ki vam vsako jutro na vaš račun nakaže štiriinosemdeset tisoč evrov. Tudi to jutro!
Vsako jutro banka izbriše celoten ostanek, ki vam ga ni uspelo porabiti prejšnji dan.
Kaj bi storili vi? Seveda bi vsak dan porabili vsak stotin.
Naj vam nekaj zaupam – vsi uporabljamo storitve te banke. Njeno ime je ČAS.
Vsako juto na naš račun dobimo šestinosemdeset tisoč štiristo sekund. Vsako noč se število odpiše, kot izgubljeno, če nam ga ne uspe dobro investirati.
Ne prinaša nobenega kritja in ne pusti nikakršne prekoračitve. Vsak dan se odpre povsem nov račun za vsakega posebej. Vsako noč izgine ostanek od prejšnjega dne. Če ti ne uspe porabiti dnevnega depozita, je izguba povsem tvoja. Ni nobene možnosti vrnitve nazaj.
Živeti je potrebno tukaj in zdaj, s pomočjo današnjega depozita. Od tega, kako ga bomo investirali je odvisna kakovost našega življenja.
Da bi prepoznali resnično vrednost enega leta, vprašajte študenta, ki ni uspel izdelati letnika.
Da bi prepoznali resnično vrednost enega meseca, vprašajte mamo, ki je prezgodaj rodila.
Da bi prepoznali resnično vrednost enega tedna, vprašajte urednika tedenske revije.
Da bi prepoznali resnično vrednost ene ure, vprašajte zaljubljenca, ki čakata na zmenek.
Da bi prepoznali resnično vrednost ene minute, vprašajte osebo, ki je zamudila vlak.
Da bi prepoznali resnično vrednost ene sekunde, vprašajte osebo, ki se je za malo izognila avtomobilski nesreči.
Čas ne čaka na nikogar. Včeraj je že preteklost, jutri je skrivnost, ostane nam le dar, ki se mu reče danes!

Včeraj smo spoznali člane znamenitega polarnega orkestra, ki se pripravljajo na slavnostni koncert. Severni jelen je dvignil taktirko, lisice so pristavile loke k violinam, tjulenj je še na hitro obrnil svoje note, polarna medveda pa sta že nekaj časa zbrano strmela v dirigenta. Po prazni dvorani je zaplavala čarobna glasba. Nato se je pridružil še mrožkov kontrabas.

Pripovedujeta: Silva Čušin in Brane Grubar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2002.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Značilnosti frazemov so ekspresivnost, večbesednost, stalnost in leksikaliziranost ter idiomatičnost, pove lektorica Teja Završnik iz prevajalskega podjetja Leemeta.

vse v živo

Kako nastane glasba? Kje se porodi ideja? Glasbo pišejo skladatelji, besedila pa pesniki. Ko novemu besedilu dodamo melodijo oziroma ko melodiji dodamo besedilo, dobimo novo skladbo ali pesem. Nato se pesmi naučijo pevci in glasbeniki ter jo izvedejo, nekdo jo posname in jo lahko poslušamo tudi doma ali prek radijskega sprejemnika. Ideja za novo skladbo pa se rodi v neki glavi. Kako zanimivo in skrivnostno, kajne?!

V tokratni oddaji Hudo bomo spoznavali svet stripa. Naučili se bomo, kako napisati zanimivo zgodbo in kako ustvariti risanega junaka. V studiu se nam bodo pridružili mladi ustvarjalci stripov: Tias Pajić, Filip Žagar in Martin Rjazancev, ki so se udeležili stripovskih delavnic Striparnice Stripolis. Delavnico je vodil komparativist, filozof in ilustrator Izar Lunaček, ki se nam bo prav tako pridružil pred mikrofonom. Poleg mladih striparjev in Izarja, bo z nami še petnajstletni Mark K. Štemberger, ki je leta 2019 zmagal na Stripburgerjevem natečaju Živel strip! Živela animacija! in osvojil glavno nagrado ter izdal svoj prvi strip z naslovom Popotnikov Pobeg.

Po telefonu se nam bo oglasila Katerina Mirović, kuratorica in članica uredništva revije Stripburger, ki nam bo predstavila natečaj Živel Strip! Živela Animacija, projekt StripCore in Stripburgerjeve stripovske delavnice.

Pogovarjali se bomo z letošnjim dobitnikom nagrade Prešernovega sklada Matjažem Ivanišinom, Marko Šantić bo predstavil svoj film Zbudi me, ki ga pravkar snema, posvetili se bomo filmski klasiki Najlepša Luchina Viscontija, ki bo v petek na ogled na Televiziji Slovenija v rubriki Kinoteka, poleg tega bomo poročali o spletni izdaji Mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu. Vabljeni k poslušanju!

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev oddaje Prva vrsta, v kateri so pred dnevi nastopili multiinstrumentalist Igor Bezget, flavtistka Janja Turk, pevka Mandeep Kaur ter tablist Carlitos Yoder.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Cepivo proti Covid 19 je obrzdalo razsežnosti pandemije, globalna strategija cepljenja pa je opozorila tudi na problem protekcionizma pri nabavi cepiva. Ruske oblasti so pogojno kazen oporečniku Navalnemu po pričakovanju spremenile v zaporno in ruska politika je najbrž ocenila, da je Navalni manj nevaren v zaporu kot na prostosti. Vojaška hunta v Mjanmaru, bivši Burmi, pa očitno meni, da so generali na oblasti dobra rešitev, zato so po hitrem postopku suspendirali civilno oblast. Italijanski predsednik Mattarella je v izogib predčasnim volitvam mandat za sestavo tehnične vlade zaupal bivšemu šefu Evropske centralne banke Mariu Draghiju. Tudi o tem v Labirintih sveta.

Prvi roman Kurji pastir iz trilogije letošnjega Prešernovega nagrajenca, prekmurskega pisatelja Ferija Lainščka, s pol -spomini in s pol - imaginarnimi dopolnili, slika panoramo z vraževerjem, zakotnostjo in s siromaštvom zaznamovan prostor vaške skupnosti. Še posebej je projekcija usmerjena v raziskovanje plasti intimne družinske zasebnosti. Kurji pastir je prežet z lepoto in grotesko sanjske mističnosti ter skoraj magičnim realizmom, ugledanim skozi očala, ki jih je pisatelju nadelo otroštvo…

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

"Nekoč sem bila poklicana pred sodnika za prekrške. V službi v Pokrajinskem arhivu na Ptuju namreč nismo imeli nekega pravilnika, ne spomnim se več katerega. Sodnica, ki me je poznala, mi je rekla: 'Ja, Marija, pa poiščite si neko boljše delo, bolje plačano, bolj ugledno... Bodite učiteljica ali pa kaj drugega.' Ne vem, sem rekla, gospa sodnica, jaz to rada delam, jaz uživam v tem… Res, če imaš svoje delo rad, tudi v taki črni luknji, kot je bila moja pisarna, preživiš."
Marija Hernja Masten je prejemnica Aškerčeve nagrade za življenjsko delo na področju varovanja in ohranjanja arhivske dediščine ter posredovanja le-te javnosti, podeljuje pa jo Arhivsko društvo Slovenije.

Epidemiološka slika v državi se postopno izboljšuje in krepi upanje, da bodo šole vendarle kmalu odprle vrata za vse in ne bomo več omejeni na občine oziroma regije. To sta ukrepa, ki sta ljudi najbolj bolela in ki jima očitno tudi stroka ni bila naklonjena. Predolgo zaprte šole so tudi eden od očitkov v interpelaciji proti šolski ministrici Simoni Kustec, še ostrejše puščice pa so v petek letele proti tretjemu interpeliranemu ministru, Vasku Simonitiju, pristojnemu za kulturo in medije. V oddaji o posledicah epidemije in zaprtja dejavnosti za zaposlene. Jo bosta res srednji in višji sloj preživela brez večjih prask, na robu družbe pa se bo še bolj razrasla revščina? Preverjamo, kaj bo ob strogih mejnih ukrepih z delavci, ki se vsak dan vozijo na delo v sosednje države. Z zanimanjem spremljamo, ali bo slavni Mario Draghi uspel sestaviti novo italijansko vlado in kaj bodo prinesli ruski protesti. Končujemo pa v luči prihajajočega kulturnega praznika – s Prešernovimi nagrajenci. Kritični pregled tedna s Snežano Ilijaš.

V tokratni glasbeni preobleki smo razgaljali skladbe nekdaj popularne švedske zasedbe ABBA.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Samota ni zabavna in ni prijazna.
Pripoveduje: Aljoša Koltak.
Napisala: Nina Mazi.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.\t\t\t\t

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Življenje postavlja nešteto ugank, nekatere so očitne, celo nadležne, druge skrite, drobne, nepomembne, a kljub temu odstirajo velike teme. Če jih opazimo, seveda. Ugledal jih je Peter Semolič in napisal niz pesmi Uganke v hrastovi senci. Interpretira jih igralec Gregor Čušin.

Scott H. Biram: Fever Dreams. Novi Biramov album = nov plaz umazanega blues country punk'n'rolla, ki je tokrat še za spoznanje trši, še bolj garažno hreščeč, še manj kontroliran.