Potem ko so pred dobrimi tremi leti o spolnem nadlegovanju javno spregovorile ameriške igralke, so svoj glas povzdignile tudi igralke iz Srbije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Slovensko javnost pa je pred dnevi razburila izpoved igralke Mie Skrbinac o nadlegovanju, ki ga je bila kot študentka deležna na AGRFT. Gibanje #nisisama, ki mu v teh dneh podporo izreka na tisoče ljudi, je preplavilo družabna omrežja, mag. Nika Kovač, pobudnica slovenskega gibanja #jaztudi, pa je skupaj s sodelavci Inštituta 8. marec vložila pobudo za spremembo kazenskega zakonika glede posilstva. Povabili smo jo v oddajo Nočni obisk, kjer bo spregovorila o aktualni družbeni problematiki.

Pogovarjali se bomo z letošnjim dobitnikom nagrade Prešernovega sklada Matjažem Ivanišinom, Marko Šantić bo predstavil svoj film Zbudi me, ki ga pravkar snema, posvetili se bomo filmski klasiki Najlepša Luchina Viscontija, ki bo v petek na ogled na Televiziji Slovenija v rubriki Kinoteka, poleg tega bomo poročali o spletni izdaji Mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu. Vabljeni k poslušanju!

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Čas, v katerem živimo, je čas, ko velikokrat ponavljamo: »Nimam časa!«, »Ne morem!« ali »Ne zmorem!« ali pa »Mogoče jutri, prihodnji teden!« In tako iz dneva v dan. Če bi na smrtni postelji pogledali na svoje življenje, na prehojeno pot, bi verjetno hitro ugotovili, da smo počeli marsikaj potrebnega, pa tudi nepotrebnega. Koliko minut in ur življenja smo »razpršili« v nič! In tako ugotavljamo, kako pomembno je v življenju razločevanje. Znati se odločati. Znati izbirati, se ustaviti in si vzeti čas zase.

O tem pripoveduje tudi evangelij današnje nedelje. Celo Jezus Kristus si je vzel čas zase. Ves dan je naporno delal, oznanjal, učil, ozdravljal. Nato pa beremo, da se je umaknil in molil, danes bi rekli, da si je nabiral moči. Pomembno je, da »slišimo«, kako je to storil. Evangelist je zapisal, da se je umaknil in molil. Molil pa je tako, da se je obrnil k svojemu nebeškemu Očetu. Ob tem začutimo dve razsežnosti življenja: horizontalno – Jezusov odnos do ljudi in sveta – ter vertikalno – odnos do nebeškega Očeta.

Ob tem mi prihaja na misel dogodek iz življenja sv. matere Terezije. Nekega jutra je k njej prišla ena izmed novink in potarnala ter prosila svetnico: »Sestra Terezija, danes imam toliko dela, toliko opravkov. Ali mi dovolite, da skrajšam jutranjo molitev, ker se bojim, da mi ne bo uspelo vsega opraviti?« Sv. mati Terezija je odgovorila: »Draga sestra, tako ne bo šlo. Če res želiš opraviti vse, potem podvoji molitev. Namesto eno uro ostani v molitvi dve uri!« Mlada sestra jo je začudeno pogledala, si mislila svoje in odšla v kapelo. Namesto eno uro je v njej ostala dve. Potem se je lotila dela. In zvečer je na svoje veliko presenečenje ugotovila, da ji je uspelo vse postoriti.

Molitev ni beg pred svetom in pred ljudmi. Jezus ni zbežal, ampak se je umaknil. Stik z Očetom v molitvi mu je pomagal k pravemu stiku z ljudmi. Kaj je nauk tega? Iščimo harmonijo med svetnim, materialnim, in duhovnim. Iščimo ravnotežje med skrbmi tega sveta in božjim. Če si ogledamo konkretno življenje in ljudi okoli nas, vidimo, da nas ne prepričajo njihove besede, ampak predvsem njihova dela in življenje. Pred nami je nedelja – dokler imamo čas, delajmo dobro!

Črka T je danes na vrsti na našem seznamu najredkeje poseljenih slovenskih občin. Pelje nas na severozahod naše države. Če bi občini, ki smo jo obiskali, morali dodeliti eno barvo, bi to bila zagotovo smaragdno modra – zaradi Soče. V Tolmin, ki je (še posebej v toplejših mesecih) razmeroma dobro obiskan, je pot vodila Andrejo Gradišar, ki je v tem koncu naše države poskušala najti tudi kaj malo manj poznanega oz. poznano predstaviti z druge plati. Odpravila se je na Kozlov rob, ki na enem mestu združuje ostaline tako daljne kot bližnje preteklosti, hkrati pa ponuja še razgled na celotno tolminsko kotlino. Ogledala si je domačo zbirko ostankov 1. svetovne vojne, se okrepčala s sirom Tolmincem in za konec šla napolnit svojo stekleničko z zdravilno vodo.

Osrednja nedeljska jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Darja Lavrenčič Vrabec je strastna bralka, tako po službeni dolžnosti kot vodja v Mestni knjižnici Ljubljana, kot tudi v prostem času. Izbor knjige za rubriko 7. stran torej zanjo ni bil mačji kašelj. Odločila se je za strokovno knjigo Ericha Frooma z naslovom Človekovo srce. Drobna knjižica, ki jo je tolikokrat brala, in to v različnih obdobjih, jo vedno znova preseneti. V tem času tudi v tem, kako aktualna in vizionarska je po njeno. Z Darjo Lavrenčič Vrabec se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Tokrat v uvodu prvič poslušate Pihalni orkester Ljutomer, poleg tega pa v oddaji igrajo še: Centralni policijski orkester češke republike, Godba Domžale, nekdanji vojaški orkester Ljubljana, Medenino pa konča Babnikova godba iz Mislinje.

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z Ljerko, pa bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten. Ljerka Belak in glasbena urednica Irma Rauh vas razveseljujeta vsako nedeljo ob 10.10 na Prvem.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Osrednjo pozornost namenjamo projektu Zveze slovenske podeželske mladine, ki v mesecu februarju in marcu organizira delavnice o duševnem zdravju na podeželju. V luči priprave strateškega načrta Skupne kmetijske politike za obdobje od 2023 do 2027, ki ga pripravljajo na kmetijskem ministrstvu, predstavljamo ugotovitve ameriške analize učinkov predlagane reforme na zmanjšanje proizvodnje hrane in povišanje cen. Po združitvi kmetijske zadruge Trebnje in zadruge Krka Novo Mesto, sprašujemo o načrtih, zdaj največje kmetijske zadruge v državi. Ob koncu oddaje pa se pogovarjamo o kmečki tradiciji peke pustnih krofov v deželi kurentov.

Ko spremljamo program Televizije Slovenija, imamo napovednike za prihajajoče oddaje, filme in serije kar naprej pred očmi. Vendar pa zelo redko pomislimo, da gre za zelo zanimiv miniaturni televizijski žanr s čisto svojimi zakonitostmi, za udarne pakete zgoščene komunikacije in za medijske izdelke, za katerimi je kar nekaj ustvarjalnih ljudi.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako nedeljo ob 16.30 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

V med strokovnjaki nadvse pomembni publikaciji Christianity and Monasticism (Krščanstvo in meništvo) je bila pred nedavnim objavljena raziskava, skupaj z zemljevidom, o puščavniški naselbini v Wadi Naggatu. Pod mogočnimi »Škrlatnimi gorami«, puščavskim gorskim masivom v centralni »Vzhodni puščavi«, so prvi raziskovalci sicer že pred dvema stoletjema našli puščavniško cerkev, ki jo je nekdo kasneje označil kot »najbolj odmaknjen kraj božjega čaščenja na planetu«! A šele nedavne raziskave slovenskega filozofa in raziskovalca dr. Jana Ciglenečkega so v bližini cerkve odkrile tudi nekaj samotišč, ki so jih puščavniki uporabljali v četrtem stoletju našega štetja. To pomembno in redko odkritje, ki si je zaslužilo tudi prestižno objavo, je le eno v okvirih projekta, ki sta ga dr.Ciglenečki in slovenski fotograf, delujoč v Egiptu, Matjaž Kačičnik opravila v letih 2018/19. O njunih raziskavah v Egiptu govori oddaja Sledi časa, ki jo je pripravil Marko Radmilovič.

V tokratnih Sledeh večnosti se bomo vsebinsko dotaknili jutrišnjega slovenskega kulturnega praznika. Oddaja ima delovni podnaslov »umetnost in sveto«, v njej pa gostimo psihologinjo in glasbenico dr.Katarino Habe iz Ljubljane in duhovnika, pisatelja, eseista, vsestranskega razumnika patra dr.Karla Gržana iz Gornje Savinjske doline. Vsaka prava umetnost, ki prihaja iz globin človekovega srca, nosi v sebi prvine svetega, aromo Boga.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Za otroke je imel zmeraj pripravljen mošnjiček s krajcarji in polne žepe sladkih fig.
Pripoveduje: Mojca Ribič.
Napisal: Janez Mušič.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1991.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom je aktualna govorno-glasbena oddaja, ki predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega področja v Sloveniji in onkraj meje. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore z gosti, je v rokah voditelja – Braneta Rončela – in je zelo široko zasnovan. Med drugim odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe z različnih koncev sveta. Pop, rok, funk, R in B, bluz, reggae, afriška urbana glasba, salsa in drugi ritmi polnijo nedeljske večere na Prvem. Brane Rončel vabi k poslušanju vsako nedeljo od 20.00 do 22.00.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Se lahko besede dotaknejo tega, kar je minilo? Lahko to, lahko sploh karkoli posredujejo drugemu, če ta tega, o čemer govorijo, ni doživel sam? Kaj od tistega živega, polnega časa, ki ga ni več, lahko dajo meni? Brane Senegačnik, subtilni ubesedovalec in prespraševalec minljivosti, v štirih ljubezenskih baladah temeljna vprašanja jezika prepleta s temeljnimi občutji in doživljanji človeka; vzdušja pobitosti, žalosti, sem in tja celo tragičnosti pa v muzikalnem, prostem verzu zadihajo z vsemi pljuči. In zakaj prav štiri balade? Seveda zato, ker so štiri Chopinove balade, odgovarja Senegačnik in dodaja, da je to elegantno, a vendar nekako usode polno glasbo, pogosto slišal v ozadju nastajanja svojih balad.

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.