Tale koronavirus je pa res trmast, ampak slej ko prej ga bomo že zbrcali stran. Preprečuje nam celo, da bi se družili, ampak v nočnem programu s tem ni težav. Prijateljstvo ostaja, jeza in osamljenost pa rojevata kup nabritih šal. V vsaki je zrno resnice - zato pa so tako smešne. Voditeljica Mojca (B. C.) vas vabi v družbo nočnih sov. Vsaka je drugačna, pa vendar se imamo vse prav dobro, ko smo skupaj. Zberite pogum in pokličite - 01/475 22 22!

Maja Buzakovič pravi, da je njena zgodba na videz povsem lahkotna, a hkrati polna izzivov in preizkušenj. V odrasli dobi uresničiti otroške sanje, je res izziv, ki zahteva predanost, pogum, čas. To slednje - čas, ki ga imamo nenehno premalo - marsikoga odvrne od tega, da bi na neki način izstopil iz vsakdanjega življenja in sledil vsaj delčku svojih sanj. Da je to pomembno, bomo slišali v tokratem pogovoru. Majo Buzakovič je v oddajo Med štirimi stenami, katere ponovitev bomo poslušali, povabila Lucija Fatur.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Iz neke naravne potrebe vsak narod povzdigne svoje junake, se z njimi poistoveti in ob njih krepi svoj ponos in samozavest. Tako je Prešeren za Slovence eden od temeljev narodne unifikacije. Postal je mit in naj mit tudi ostane. Narodna identiteta ima v sebi tudi prvine presežnega, nadzgodovinskega, ki kljubuje notranjim trenjem, zunanjim pritiskom ter velikim družbenim in kulturnim spremembam.
Nekateri v presežnem, ki označuje narodno bit in njegovo identiteto, ne vidijo upoštevanja vredne substance; imajo jo za prazno in preživeto, zato ji pri Prešernu dajejo povsem drug pomen. V njem hočejo videti predvsem svetovljana in kozmopolita, kar je danes skoraj obvezna identifikacija vseh, ki sebe umeščajo med napredne in odprte za multikulturnost. Že Levstikov krog Prešerna postavi na stran razsvetljenskega univerzalizma in abstraktnega individualizma, do česar je bil kritičen tudi nemški filozof Herder. Umetnika, ki temu ne sledi, se že takrat prime oznaka provincializma in domačijskosti. Zaostrovanje med globalnim in lokalnim, naprednim in konservativnim, se torej zaostri že v 19. stoletju. Sto petdeset let pozneje gospodarski in kulturni globalizem povsem razvrednoti lokalna izročila in jih poniža na raven folklore.
V resnici je Prešernu tuja poenostavljena delitev na svetovljansko in domačijsko, kozmopolitsko in nacionalno. Ker Prešeren najprej polno zaživi iz lokalnega, je lahko tankočuten tudi do drugih ljudi, narodov in kultur, kar najgloblje izpove v Zdravljici. Zanj se vse začne v Vrbi, v njegovi srečni dragi vasi, kjer ima ob cerkvi sv. Marka varen dom v hiši svojega očeta. Tu se vanj zarišeta obe koordinati; vertikalna, ki ga povezuje z nebom, in horizontalna, ki mu nalaga družbeni in kulturni angažma. Stičišče koordinat se avtentično zapiše v njegovo dušo, zato mu tega jedra kasneje v življenju ni treba popravljati ali zavreči, temveč obe koordinati z leti, z novimi spoznanji in izkustvi razširi prek idilične Vrbe do Dunaja in Parnasa, od Vodnika do Ovida; od pesmi, ki pojejo o hlevih, poljih in meščanu, do Rima in Kompostele. V svoja ljubezenska čustva vplete Avgustov boj z Japodi pri Metulumu; v verzih o deklicah, ki jih sramežljivo opazuje, najdeta mesto Dioskura, Zevsova sinova, pa tudi Eol, poganski bog vetrov.
A te realije Prešerna ne pomirijo, zato se vpraša: Kdo zna noč temno razjasnit'; kdo ve kragulja odgnati, ki kljuje srce? Tu se ustavi in ne vrta naprej. Ne želi izsiliti poceni rešitve. Skrivnostni Duh mu razodeva, da mora vsak, ki hoče biti poet in izpolniti od zgoraj zapisano poslanstvo, v sebi nositi oboje, pekel in nebo, bridkost in upanje.

Cikel pravljic, ki vam jih v času epidemije ponujamo v poslušanje za lahko jutro, ta teden nadaljujemo s tretjim delom zgodbe pisatelja Petra Svetine: Orkester spet igra. V knjižni izdaji ima njegova zgodba naslov Mrožek dobi očala. In kje smo končali v soboto? Tik pred slavnostnim koncertom je dirigent polarnega orkestra prekinil vajo, saj so glasbeniki ugotovili, da mrožek slabo vidi.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Če ste v zadnjem času kupovali nov gospodinjski aparat, vas je ob izbiranju ali dostavi naprave morda presenetilo, da ste zraven dobili dve energijski nalepki. Ena je tista z oznakami kot A+++, druga vsebuje samo razrede A, B, C, D in tako naprej brez plusov in drugih dodatkov. Kmalu bo zadnja edina, ki bo priložena izdelkom. Ob tem je treba poudariti, da pretvorba ni tako enostavna, saj so za nove izračune in uvrstitev v razrede uporabili dodatne kriterije. Več o novi nalepki in spletnem orodju Zveze potrošnikov Slovenije BELT, ki seznanja z novostmi, v naslednjih minutah.
1PR142 Varčujemo s Prvim – BELT (8.04min)

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
Osrednji kulturni praznik bodo z glasbo obeležili tudi Avtomobili, ki so uglasbili pesem Franceta Prešerna -Slovo od mladosti.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Ob dnevu, ko je na prvem mestu kultura, smo se na Prvem vprašali, kako kulturo »vidijo« – v navednicah seveda – slepi in slabovidni, kako dostopna jim je. Med iskanjem odgovora na to vprašanje je kolegica Andreja Čokl naletela na Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh in ker jo je zanimalo, kako poteka delo v takem gledališču, je v studio povabila dva člana gledališča.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Leto dni je minilo od zaprtja 11 milijonskega mesta Wuhan, kitajske oblasti pa so s tem šokirale zahod zaradi drakonskih ukrepov. Le nekaj tednov pozneje pa smo bili podobnim ukrepom priča tudi v sosednji Italiji. Po 76-dneh se je življenje v Wuhanu postopoma vrnilo na stare tirnice, kar so proslavili z množično proslavo ob obali Jangceja, od spomladi niso zabeležili več niti enega primera bolezni več, medtem ko se na zahodu v teh dneh spopadamo že z drugim in tretjim valom bolezni.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Kdo so ustvarjalci, ki so bodisi z življenjskim delom – kot pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič – ali pa z izjemnimi stvaritvami zadnjih let - kot prejemniki šestih nagrad Prešernovega sklada – trajno zaznamovali slovensko kulturo? Kaj jih žene in vznemirja, kako razmišljajo o ustvarjanju in svetu? Njihova razmišljanja in pogovore s kolegi je v praznično oddajo povezala Staša Grahek.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Besede imajo posebno moč, da nas v trenutku umirijo, potolažijo, ponudijo smisel, luč v temi. Z besedam lahko zdramimo mnoga človeška občutja, pesniki, kot je dr. France Prešeren, pa z besedami znajo umetelno doživljanja in odnose preliti na papir in položiti na piedestal človeške ustvarjalnosti. Če besedam le pustimo, če najdemo prave, nam lahko v težkih časih pomagajo, da je soočanje s strahovi in stiskami vsaj malo enostavnejše. Tudi v tokratni epizodi Samoumiritve, je besede za vas pripravil prof. dr. Borut Škodlar.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Da bi krojaču le spet kdaj zmanjkalo sukanca in bi kupovali za rime …
Pripovedujeta: Polona Juh in Ivan Rupnik.
Napisal: Peter Svetina
Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.

Oddaja je poklon slovenskim kulturnim ustvarjalcem iz sosednjih držav. Gostimo koroško slovensko likovno umetnico Tanjo Prušnik, prvo predsednico društva avstrijskih likovnih umetnikov. Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj predstavi svojo najnovejšo pesniško zbirko Enajst let in pol tišine. Slovesnosti ob kulturnem prazniku tokrat potekajo virtualno, tudi v Porabju. Kaj so pripravili tam živečim rojakom, pojasnjuje sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek. Na Reki, ki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture, preverjamo, koliko od načrtovanih dogodkov so izpeljali in kako.

Na dan slovenskega kulturnega praznika bodo tudi Naše poti nekoliko posebne. Najprej se bomo podali v preteklost. Iz bogatega arhiva oddaje smo izbrskali posnetek, v katerem bomo prisluhnili Zdravljici v narečju dolenjske romščine. Pogovarjali se bomo tudi z mladim romskim pesnikom in umetnikom, Marcelom Baranjo, ki bo z nami delil tudi dve svoji pesmi. Ob koncu oddaje pa bomo prisluhnili še srčni zgodbi upokojene vzgojiteljice, Marijane Škrilec, ki je med prvimi orala ledino na področju vzgoje in izobraževanja v romskem vrtcu na Pušči. Z nami bo delila svoje nepozabne spomine večdesetletnega dela z romskimi otroki.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Mazrekovo zlitje zahodnoafriške in balkanske glasbene tradicije. Studijski album »Forever Grooves« je nastal na daljavo v dolgih mesecih zapor zaradi pandemije koronavirusa.

Boris A. Novak v knjigi z naslovom Sonet zapiše, da bi "z določeno mero poenostavljanja in pretiravanja lahko formulirali pravilo, ki velja za vse rodove in literarne usmeritve v zgodovini naše lirike: kadarkoli slovenski pesnik začuti potrebo, da pove nekaj pomembnega, poseže po sonetu". In nadaljuje: "Brez kakršnekoli ironije pa ugotavljamo, da gre pri tem za zavestno ali podzavestno sled prešernovskega pesniškega vzgiba ter da je sonet - ne glede na tuj izvor - privilegirana forma izražanja slovenskega nacionalnega duha." Za oddajo smo izbrali nekaj del naših morda najpomembnejših sonetistov: Alojza Gradnika (Svoboda), Franceta Prešerna (Vrh sonca sije soncov cela čeda ...), Boža Voduška (Dvogovor v objemu), Franceta Balantiča (Beg pred hrepenenjem), Milana Jesiha (Če bi še kdaj naneslo, Oče ti moj ...), Kajetana Koviča (Dež), Borisa A. Novaka (Preteklost in prihodnost) in Braneta Senegačnika (Zahod). Interpretira Gregor Čušin.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.