Robotika in mehanizmi je dejavnost, ki jo že več kot desetletje mladim z različnimi projekti približuje Alenka Malej, profesorica matematike in doktorica informacijskoupravljavskih ved. S sestavljanjem in raziskovanjem otroci spoznavajo naravoslovne vede, zlasti matematiko, ki je lahko povezana tudi z glasbo in športom. "Programirati robota, da gre po zarisani črti, ni tako preprosto," pravi Malejeva, ki jo navdušujeta predvsem radovednost in iznajdljivost otrok. Z nekaterimi se je v prejšnjih letih udeležila tudi mednarodnih tekmovanj. Teh v zadnjem letu zaradi razmer ni bilo, tudi robodelavnica v Kopru še miruje. Pa vendar zamisli o robotskih mehanizmih ne manjka. Z dr. Alenko Malej se bo v nočnem programu pogovarjala Tjaša Lotrič.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Primerjati se z drugimi ljudmi je vedno nevarno. Spravi me v slabo voljo. Vedno jih je veliko, ki imajo več in so boljši, uspešnejši od mene. Črni oblaki nezadovoljstva nad samo seboj in huda ura, ki jo uprizarjam v svoji okolici, da bi utišala svoje zoprno razpoloženje, zameglijo zdravo pamet.
Tudi druga skrajnost ni nič boljša. Kadar sem ravno prave volje in se počutim uspešno, je četica ljudi, ki so slabši in manj uspešni od mene, vedno daljša. Napuh dobi krila in dokazuje imenitnost svoje žrtve, torej mene, z opozarjanjem na napake drugih in obsojanjem. Hitro pozabim, da je obsojanje pravzaprav izražanje mnenja o sočloveku, ki je storil napako, z avtoriteto in vzvišenostjo, vendar brez ljubezni. Tudi rešitve, kako bi morali ravnati v določenih okoliščinah, so na dlani. A ti neumni ljudje jih ne vidijo, ker so slepi.
Toda slepa sem tudi jaz. Zaprla sem pot ljubezni, torej Bogu, kot ga evangelist Janez imenuje v Svetem pismu. Utišam glas vesti, ki pravi, da bi v enakih okoliščinah ravnala enako ali celo slabše.
Gospod pa je milostljiv in usmiljen, počasen v jezi in velik v dobroti. Vedno znova trka in me vabi v svoj vinograd. Na pot mi pošilja ljudi, ki so s svojo iskrenostjo in dobroto ogledalo moji slepoti, in postane me sram. Sram pred sabo, drugimi in Njim, ki je moj napuh že nesel na križ.
In kot bolečini zaradi mraza, ko se mi zanohta v prstih rok ali nog, sledi blagodejna toplota, tako tudi sram zamenja hvaležnost Gospodu, da je blizu vsem, ki ga kličejo v zvestobi. Hvaležna sem, ker mi da vedno znova spoznati, da je smisel življenja doseči nebeško kraljestvo v večnosti. Pa ne samo meni. Vsakemu človeku Bog trka na srce in ga vabi v svoj vinograd. Prihod v ta vinograd pa je odločitev za Jezusa, priznati ga moramo za svojega Odrešenika. To pomeni v vsakem trenutku in v vsaki okoliščini svojega življenja naravnati odločitve v smer večnosti, četudi to povzroči začudenje ali celo posmehovanje okolice, včasih tudi kakšno gmotno dobrino manj. Rezultati so takojšnji, mir in življenje brez strahov, v veri, da vse premorem v Njem, ki mi daje moč.
V različnih obdobjih svojega življenja Lahko človek odgovori na Božje vabilo. V mladosti, v zreli dobi, v starosti ali v zadnjem dihu svojega življenja. Plačilo je vedno enako, neskončno in nedeljivo. Zrenje Boga v vsem njegovem veličastvu, pa kakor koli si to že predstavljamo. Bog je ves čas na Skypu, le priključiti se moramo. Takoj zdaj, dokler smo materialna bitja. Verjamem namreč, da smo ljudje duhovna bitja s kratko človeško izkušnjo.
Zato ne obsojajmo in ne obupujmo nad ljudmi. Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo, tako visoko so Gospodove poti nad našimi potmi in Gospodove misli nad našimi mislimi.

V Pravljici za lahko jutro sledi še zadnji del zgodbe slovenske pisateljice Svetlane Makarovič. In v njej se živali, ki jih je stiska pripeljala v Lunin gozd, resnično dobro počutijo. Pot tja pozna igralka Polona Juh.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

O frazeologiji smo v naši sobotni rubriki Kiks že govorili – gre za vedo, ki se ukvarja s frazemi, pomeni pa tudi zbirko vseh frazeoloških enot, za katere se v slovenskem jezikoslovju uporabljajo različni izrazi: fraza, stalna besedna zveza, frazeologem, frazeologizem, idiom, najbolj razširjen pa je izraz frazem. V naslednjih minutah bomo ob pomoči doc. dr. Mateje Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU spoznali nekaj frazemov, ki so povezani z našimi pokrivali in preostalimi oblačili in predvsem s pravilno uporabo teh. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.

Teden zimskih počitnic se počasi končuje tudi za drugo polovico šolarjev in bodo v ponedeljek spet sedli v šolske klopi. In kam med počitnicami? Lahko se sprehajaš, lahko smučaš, kaj narišeš ali se smeješ … Lahko plešeš, poješ ali kaj dobrega poješ …

Koncert je lahko glasbena prireditev, ki jo obiščemo in poslušamo izvajalce na odru. Koncert kot glasbena oblika pa je svojevrstno glasbeno tekmovanje med glasbeniki. Antonio Vivaldi je napisal Štiri letne čase, v katerih z orkestrom tekmuje manjša skupina solistov. Sišali bomo Zimo, ki ji je zdaj ostal le še zadnji mesec do novega letnega časa. Kako pa zveni Vivaldijeva Zima? Poslušajte Violinčka.

Vsi športni navdušenci zagotovo vedo, da je te dni v Obersdorfu svetovno prvenstvo v nordijskih športnih. Naši športniki in športnice nas z dosežki razveseljujejo, smučarska skakalka Ema Klinec je na posamični tekmi postala svetovna prvakinja. In prav smučarskim skokom bomo namenili tudi oddajo Hudo. Marsikaj zanimivega boste slišali o tem športu, med drugim tudi pogovor s smučarsko skakalko Niko Križnar, ki trenutno nosi rumeno majico vodilne v skupnem seštevku svetovnega pokala. Z nami v studiu pa bodo mlada smučarska skakalca Jaša Juršič in Urh Matjašič, smučarska skakalka Taja Košir in trener Ožbej Mulec. Vsi prihajajo iz Smučarskega skakalnega kluba Ilirija.

Tokrat bomo razmišljali o uvrstitvi kratkega eksperimentalnega filma hrvaškega režiserja Daliborja Barića med 27 favoritov za oskarja za najboljši kratkometražni film. Predstavili bomo letošnjo izdajo Dnevov etnografskega filma, ki bo na ogled od 3. do 6. marca na spletu. Žvižgači, delo, v katerem je Corneliu Porumboiu izvirno interpretiral žanr kriminalke (film bo na ogled v soboto v Sedmem pečatu na TV SLO), pomeni izhodišče za razmislek o filmografiji enega najprodornejših predstavnikov romunskega novega vala. Posvetili se bomo tudi italijanskemu filmskemu klasičnemu delu Nevarni ovinki Dina Risija, ki bo prav tako na ogled na TV SLO v rubriki Kinoteka.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Svet še vedno najbolj skrbi pandemija covida - 19. V nekaterih državah se epidemija umirja in sproščajo ukrepe, predvsem na gospodarskem področju. Drugje se pojavljajo skrbi zaradi pomanjkanja cepiva in zaradi novih različic koronavirusa. Ameriški predsednik Joe Biden je ukazal svoj prvi vojaški poseg proti milici v Siriji.Ta teden je tudi naznanil novo partnerstvo s Kanado. Italijo je pretresel uboj njenega veleposlanika v Kongu. Potem ko je prejšnji teden na Marsu uspešno pristalo ameriško vesoljsko plovilo, se na to v Marsovi orbiti pripravlja kitajska sonda.

Letos bo minilo 200 let od rojstva enega največjih pisateljev vseh časov Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Ob tej priložnosti so v založbi Goga v skupni knjigi izdali prevoda dveh njegovih zgodnjih del, zbirke petih feljtonov, poimenovanih Peterburški letopis — ta vsebuje utrinke pisateljevega doživljanja Peterburga v štiridesetih letih 19. stoletja — in povest Bele noči, v kateri se v konfliktu med bratstvom in ljubeznijo že izrisujejo nekatere ideje, ki so tudi pozneje imele pomembno vlogo v ustvarjanju tega velikega ruskega pisatelja. V tokratnem Sobotnem branju smo se o teh zgodnjih delih Dostojevskega in njunem mestu v širšem okviru njegovega ustvarjanja pogovarjali s prevajalko obeh del Uršo Zabukovec, ki je knjigi z naslovom Peterburški letopis; Bele noči napisala tudi spremno besedo. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Akademik prof. dr. Ivan Bratko je začetnik umetne inteligence pri nas in eden prvih v svetu, ki so metode strojnega učenja preverili na podlagi resničnih podatkov. Že takrat z izrednim uspehom. A pred štirimi desetletji je uporabna vrednost umetne inteligence zbujala veliko več skepse kot navdušenja. Danes je to tehnologija, ki pomembno spreminja svet, v katerem živimo; postaja temeljna infrastruktura, katere vpliv se primerja z elektriko ali svetovnim spletom.

Zanos ob sprostitvi ukrepov za omejevanje covida je prispeval k zastoju pri zniževanju števila okužb, Obalno-kraška regija je spet v rdečem svežnju omejitev. Pomembno je, da bodo osnovnošolci v ponedeljek spet v učilnicah. Skrbi širjenje novih različic virusa in čudi neodgovornost zdravnika, ki je kljub javnim tveganjem dopustoval v Afriki in k nam prinesel južnoafriško različico, proti kateri naj bi bila doslej odobrena cepiva bolj ali manj nemočna. V oddaji tudi o bruseljskih očitkih farmacevtskim podjetjem glede proizvodnje cepiv, pa o evropskih sankcijah proti Rusiji in evropskih poskusih reševanja iranskega jedrskega sporazuma. Z Brusljem so tako ali drugače povezana tudi domača politična preigravanja in načrti za okrevanje našega gospodarstva. Tudi o tem v kritičnem pregledu tedna z Matjažem Troštom.

Tokrat boste v ponovitvi oddaje Glasbena preobleka slišali skladbe nekoč popularne zasedbe Steva Millerja.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Na jasi stoji hišica iz štora. V hišici je soba. V tej sobi spita dva škrata …
Pripoveduje: Gregor Čušin.
Napisal: Vaclav Čtvrtek.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Gledališki in filmski igralec Jožef Ropoša je pred tremi leti izdal pesniško zbirko Duhovni stroji, naslov pa je pojasnil kot prispodobo za človeka in za pesem: oboje ima v sebi neznansko moč.

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča. Vsako soboto ob 23.15 na Prvem.