Ddr. Barica Marentič Požarnik je svoje 50-letno poklicno delovanje posvetila raziskovanju in izobraževanju o kakovostnem učenju in poučevanju. Hvaležna je za vse izkušnje, ki jih je pridobila v tujini, najbolj ponosna pa je na skupino svojih magistrskih študentov; teh je bilo 16, prav toliko jih je pri njej opravljalo doktorski zagovor. Prijatelje navdušuje s svojo radovednostjo, odprto, etično in humanistično držo ter nenehno pripravljenostjo na učenje. Pred kratkim je pri Mladinski knjigi izšla njena monografija z naslovom Moje življenje, moje učenje. Več o knjigi, njeni poklicni poti, poteh, ki jih je ubrala, in tistih, ki so ji bile položene v zibelko, boste slišali v pogovoru drr. Barice Marentič Požarnik v ponovitvi oddaje Razkošje v glavi, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.

V teh mesecih obeležujemo okroglo obletnico smrti frančiškanskih patrov Romana in Angelika Tominec, ki sta se v spomin Ljubljančanov vpisala s svojo borbo za socialno pravičnost, zavračanjem sodelovanja z okupatorjem med drugo svetovno vojno in odprtostjo, ki jima je omogočala široko priljubljenost tudi izven katoliških krogov. Od smrti patra Angelika, ki se je ukvarjal predvsem s socialnimi vprašanji, bo na začetku aprila minilo 60 let, pater Roman, ki se je uveljavil kot odličen duhovnik in predavatelj sakralne umetnosti na teološki fakulteti, pa je svojega starejšega brata preživel za tri desetletja in se poslovil konec februarja 1991. Njuno zanimivo življenje, močno prepleteno z zgodovino našega prostora v preteklem stoletju, nam bodo pomagali predstaviti teolog in publicist dr. Peter Kovačič Peršin, nečakinja patrov Tominec Barica Pintarič, predvsem pa frančiškanski pater dr. Silvin Krajnc, ki službuje v župniji Ljubljana-Šiška in je kar dvanajst let živel skupaj s patrom Romanom. O obeh bratih je napisal tudi obsežno monografijo z naslovom Brata pater Angelik in pater Roman Tominec: glasnika pravičnosti in dobrote. Poslušali bomo ponovitev oddaje Sledi časa, ki jo je pripravila Alja Zore.

Signal za mobilno tehnologijo 3G in 4G različnih operaterjev danes skupaj pokriva 97 % ozemlja Slovenije. To ponovitev oddaje Nedeljska reportaža pa zanimajo ostali trije odstotki, saj raziskuje tako imenovane 'bele lise' - tista območja na zemljevidu Slovenije, kjer "številka trenutno ni dosegljiva". Oddajo je pripravil Ambrož Kvartič.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Že navsezgodaj zjutraj ste si nadeli nogavice. Preden se odpravite od doma, si boste obuli čevlje. Če otroku oblečete jakno za na pot, se boste verjetno spet priklonili. Morda se v kuhinji priklonite, da dosežete kakšno posodo.
Priklon je v naši kulturi manj pogosta oblika pozdrava kot na primer na Japonskem, kjer poznajo celo serijo priklonov, ki izražajo spoštovanje, pa tudi socialni status oseb, ki se srečata. V Veliki Britaniji se na primer igralci na teniškem turnirju v Wimbledonu tradicionalno priklonijo kraljici. Priklon kot znamenje spoštovanja in počastitve je prisoten tudi v katoliški liturgiji. Klanjanje ali salat je del islamske obredne molitve, ki se opravlja petkrat na dan. Nenazadnje se v tradicionalnih plesih priklonijo tudi soplesalci pred začetkom plesa. Priklon vedno izraža spoštovanje.
Običajno smo navajeni, da je torej priklon pridržan za posebne pozornosti in posebne ljudi, morda takšne z 'modro krvjo'. Nekoliko drugače se je zgodilo med državljansko vojno v Koreji. Zloglasni general je z vojsko nezadržno prodiral in zavzemal provinco za provinco in pri tem uničeval vse, kar mu je prišlo na pot. Ko so tako prebivalci nekega mesta slišali, da se jim približuje in ker so vedeli za njegov kruti sloves, so pobegnili v bližnji samostan.
Ko je tako generalova vojska prispela v mesto, so našli hiše zapuščene. Po precej iskanja, so vendarle našli nekega zenovskega meniha, ki je zaostal za ostalimi. General je ukazal, naj ga pripeljejo predenj, a menih nikakor ni hotel iti. General je tako besen sam odšel do njega. »Ti očitno ne veš, kdo sem jaz!« je kričal na meniha. »Zmožen sem te zabosti v prsi z mečem, in ne bi pri tem niti trenil.« Zenovski menih se je obrnil in generalu mirno odvrnil: »Tudi ti očitno ne veš, kdo sem jaz. Zmožen sem pustiti, da me zabodeš z mečem v prsi, in pri tem ne bi niti trenil.«
Ko je to general slišal, se je menihu globoko priklonil in skupaj z vojsko zapustil deželo.
Prikloni niso nekaj, kar bi bilo rezervirano za kronane glave ali za slavne generale. Tudi v današnjem dnevu bomo morda lahko prepoznali skoraj povsem skrite drže in dejanja, ki se jim je vredno prikloniti.

Zvončki in trobentice pa jeglič, teloh in kronice. To so zgolj nekatere od zgodnjih cvetlic, ki jih poznamo kot »znanilce pomladi«. Zakaj so telohu nekoč rekli tudi kurja smrt in koliko vas lahko stane, če naberete prevelik šopek kronic, povemo v Torkovem kvizu!

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Uzbeški predniki, Kirgizija rojstna država in kazaško državljanstvo. Tako svoj izvor opiše modna oblikovalka Shahsanam Nizamova. V Slovenijo je leta 2017 prišla na izlet in ker se je tu počutila kot doma, je hitro našla priložnost za selitev v našo državo. Od leta 2018 sta z njo v Sloveniji tudi njena otroka. O družinskih hierarhiji, razlikah v šolstvu, različnih oblačilnih navadah pri nas in v Kazahstanu se je pogovarjala z Andrejo Gradišar.

Številne domače in tudi tuje eksotične vrste s posebnimi teksturami, imitacije lesa na različnih polimernih kompozitih, različne možnosti površinske obdelave ... To je svet sodobnih lesenih talnih oblog. V primeru obnove, kako se je lotiti, koliko je upanja za zelo star parket, in v primeru prenove, kakšna podlaga je primerna za posamezno oblogo in kako je z laki ali olji za zaščito? Gost: Aleš Straže, izredni profesor na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Zoomifikacija življenja je bolj kot katerokoli generacijo prizadela mlade. Digitalni domorodci so namreč pred zasloni preživeli več časa kot kadarkoli prej. V prvem valu vsak šolski dan v povprečju kar 7 ur, v drugem valu še več. Željo po učenju in življenju v živo so po skoraj letu dni izrazili tudi javno, nekaterim med njimi je bila zato naložena kazen. V Intelekti nas zato zanima, kako so preživeli preteklo leto, kako jih je epidemija spremenila in na kakšnih mladih zdaj svet stoji.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prva vrsta je 20-minutna tedenska oddaja, v kateri glasbeniki nastopajo živo v studiu 13, spremljate pa lahko tudi videoprenos na Facebooku. Zbirka glasbenikov je pestra, torej primerna za vsako uho – tudi zato, ker igrajo živo, neposredna izkušnja pa je še intenzivnejša. Urednica oddaje je Alja Kramar, v njej pa sodeluje celotno glasbeno uredništvo 1. programa.

Začasna prekinitev cepljenja proti covidu-19 s s cepivom AstraZenece do končne odločitve Evropske agencije za zdravila je previdnostni ukrep. To je danes poudarila vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. Ob tem rahlo slabšanje epidemiološke slike označuje za pričakovano.

Ostale teme:
- Včeraj 918 novih primerov okužbe, umrli trije bolniki s covidom-19.
- Simona Kustec ostaja ministrica za izobraževanje in napoveduje prevetritev učnih načrtov.
- Nemiri v Mjanmaru ne pojenjajo: najhuje v nekaterih delih prestolnice.
- Deloma jasno bo, popoldne mogoča kakšna ploha

Še nekaj drugih tem oddaje:
- Ilirska Bistrica še čaka na boljšo cestno povezavo; pivška obvoznica obljubljena čez 5 let, kako pa je z avtocesto?
- Predvsem starejši so pogosto tarče akviziterjev, ki jim vsiljujejo nakup stvari ali storitev; na kaj je dobro biti pozoren?
- Čeprav se po Pohorju še spuščajo smučarji, tam poskusno že obratujejo tudi proge mariborskega Bike parka

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Obdobje epidemije je za vse poseben izziv, ko gre za blaženje posledic, pa so med najbolj spregledanimi skupinami mladi. Medtem ko so bile šole zaprte, so ponekod po Slovenji opazili porast vandalizma. Tak primer je celjsko Dečkovo naselje, kjer stanovalce nadlegujeta dve skupini otrok in mladostnikov. A to ni osamljen primer in ni omejen le na obdobje epidemije. Nekateri se pritožujejo, da policija in centri za socialno delo ne ukrepajo, vsaj ne dovolj. Pa je res tako? Kje so razlogi za to nasilje in kako ga preprečiti? O vsem tem voditelj Matija Mastnak z gosti.

Gostje:
- Helena Govekar, koordinatorica za preprečevanje nasilja pri CSD Ljubljana,
- Katja Bašič, upokojena kriminalistka in ustanoviteljica Združenja proti spolnemu zlorabljanju, prve slovenske nevladne organizacije za pravice zlorabljenih otrok,
- Leonida Zalokar, ravnateljica Vzgojenega zavoda Planina,
- Jernej Šoštar, predstavnik Združenja ravnateljic in ravnateljev; ravnatelj OŠ Kašelj.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Medvedek je spal vso zimo. Pa se človek vpraša, ali zima sploh pozna medveda?
Pripoveduje: Darja Reichman.
Napisal: Gregor Preac.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

»Saj treba vedet’ ni ljudem, kar znano je tihim nočem…,« pravi ena od ljudskih pesmi.
Noči ostajajo tihe, že predolgo tudi osiromašene skrivnosti.
Z izborom ljudskih pesmi in viž v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi vodimo misel k mitološkim znanilcem pomladi, k brstenju ljubezni in vonju preteklosti. Spomnili bomo na bajeslovno bitje Zelenega Jurija in dalje na svetega Jurija, opozorili na številne upodobitve, ki jih je ta zgodba doživela tako v glasbeni, kot v literarni umetnosti in ohranili stik s preprosto ljudsko dediščino ,nastalo ob jurjevanju. Zatem bomo pozornost usmerili v neskončni izraz ljubezni, ki pomenljivo, pa silno neposredno in hkrati vsakič drugače žari iz ljudskih pesmi. Vsebinsko nit bodo oblikovali: Tamburaši KUD Gradac, Grad gori!, Trutamora Slovenica & Vedun, družina Gostiša, vokalna skupina Lan iz Metlike, godec Jazo, Kresnice, Viniški tamburaši, Ljudski pevci Tuhinjske doline, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Hrušiški fanti ter Mira Huber in Tomaž Rauch.

Zabavno igro je ameriški avtor označil za kriminalko. Predstavlja nam mojstra
za reševanje zapletenih kriminalističnih primerov, časnikarja, na zunaj
dobrodušnega pijančka, ki pa z nezmotljivim očesom v hipu razkrije na videz
nerešljive skrivnosti, tako da mu ne pravijo brez razloga "glav'ca". Mc Kewitt razkrinka in ujame morilca.

Prirejevalec Wolfgang Nied
Prevajalec Janko Moder
Dramaturg Borut Trekman
Režiser Dušan Mauser
Tonski mojster Jure Culiberg
Glasbeni opremljevalec Peter Čare

Albin McKewitt Janez Hočevar
Poročnik Throop Rudi Kosmač
Seržant Levalier Jurij Souček
Paul Lockley Boris Cavazza
Katherine Farrel Barbara Jakopič
Betty Diamond Polona Vetrih

Sodelovala sta še igralca Janez Albreht Vinko Podgoršek.


Traja 31’ 34’’
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1981

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poslušamo posnetek pogovora, ki ga je z Jožetom Privškom leta 1986 posnel Rado Časl.

Barbara Korun je študirala slovenščino in primerjalno književnost. Dolga leta je poučevala slovenščino, nekaj časa delala v gledališču, zadnja leta pa se kot svobodna ustvarjalka posveča predvsem poeziji. Do zdaj je izdala šest pesniških zbirk: Ostrina miline, Zapiski iz podmizja, Razpoke, Pridem takoj, Čečica, motnjena od ljubezni in Vmes. Že vrsto let organizira in vodi pogovore s slovenskimi pesnicami pod naslovom Pesnice o pesnicah. Lani je za svoje delo prejela nagrado Mira. Kmalu, konec marca ali v začetku aprila, bo izšla njena nova pesniška zbirka Idioritmija. Nekaj pesmi iz nje v oddaji interpretira avtorica sama.