Letošnja 93. podelitev nagrad Ameriške filmske akademije bo zaradi epidemije koronavirusa drugačna od tistih, ki smo jih videli do zdaj. Kaj bo prinesla, v kakšni kondiciji je Oskar in kaj pomeni pohod ponudnikov pretočnih vsebin na to nagardo, se bo s filmsko kritičarko Ano Jurc pogovarjal voditelj Jure K. Čokl.

Tokrat bomo v ponovitvi oddaje Med štirimi stenami govorili o posvojitvah. V zadnjem desetletju so posvojitve v tuji državi, tudi v kateri izmed afriških držav, pogoste. V Sloveniji je namreč po posvojitvah veliko več želja, kot je resničnih možnosti za to. Darja Groznik je v studio povabila Alenko Planinc Rozman in Igorja Rozmana, starše dvojčkov iz Gvineje Bissau. Po spletu življenjskih dogodkov je bila posvojitev edina možnost, da uresničita željo po starševstvu. S to odločitvijo se je začela vijugasta pot, tudi polna razočaranj, ki pa se je končala s srečnim koncem. Da bi opogumila druge in ohranila zgodbo posvojitve, sta napisala knjigo Srce bije v dvojini.

Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb, sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je, domnevno s pomočjo sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja, Jadran sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.
Zvočno knjigo Figa, posneto na Radiu Slovenija, poiščite na https://cutt.ly/figa

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

V tokratni ponovitvi Duhovne misli bomo posegli v zakladnico staroveške modrosti. Grški filozof Epiktet nam bo z različnimi primeri iz življenja dokazoval, da za vsem stoji, kot pravi sam, veliki Umetnik.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Velika večina dišavnic in zelišč je več kot dobrodošla na zelenjavnem vrtu. Ne samo za poznejšo uporabo v kuhinji, privabljajo tudi koristne žuželke, hkrati pa so vizualna popestritev vrta. Če jim dodamo še kakšno sredozemsko ali celo tropsko rastlino, pa lahko domača terasa ali balkon postane počitniška oaza. O tem, kako poskrebeti za rastline, ki sicer rastejo v deželah z drugačno klimo, v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Na vprašanja bo odgovarjala magistrica biologije Blanka Ravnjak.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Zgodba malega Urbana, pri katerem so odkrili redko genetsko napako gena CTNNB1, se je v preteklem tednu že razširila po Sloveniji in svetu. Navdihujoča je predvsem zaradi njegovih staršev, ki so z znanstveno pismenostjo in osebno vztrajnostjo našli pot do zdravila za to genetsko napako, ki še vedno velja za neozdravljivo. Preučili so študije o tem sindromu in se povezali z njihovimi avtorji ter drugimi znanstveniki, ki se ukvarjajo z razvojem genskih terapij za okvarjene gene. Tako zdaj vodijo projekt razvoja zdravila za to genetsko napako, ki združuje znanstvenike s specialnimi znanji. V projekt so vložili vse, kar imajo, kar pa manjka, pa bodo poskusili zbrati prek množičnega financiranja. Rezultat tega projekta ne bo le zdravilo za Urbana, pač pa tudi za druge otroke s to genetsko napako. O podrobnostih se je Cirila Štuber pogovarjala s Špelo Miroševič, Urbanovo mamo.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Nemščino lahko kandidati na maturi opravljajo na osnovni in višji ravni. Na obeh ravneh morajo pokazati znanje tako na pisem kot ustnem delu. Letos imajo kandidati bonus pri ustnem delu, kjer so morali učitelji iz izpitnega kompleta (35 listkov) izločiti 5 listkov na obeh ravneh – s tem se je omogočilo, da število izpitnih vprašanj za ustni izpit skrčijo za 15 % in izločijo vsebine, ki zaradi šolanja na daljavo ne bodo v celoti obdelane oz. utrjene. O maturitetnem izpitu iz nemščine več v naslednjih minutah - s profesorico nemščine, Vesno Arh in magisto Rado Legat Benedik, profesorico nemščine in magistrico znanosti iz nemškega jezika, ki poučujeta nemščino na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju. Z njima se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Na Dunaju že več tednov potekajo pogajanja o oživitvi sporazuma o iranskem jedrskem programu. Cilj pogovorov sta vrnitev Združenih držav Amerike k dogovoru in odprava sankcij proti Iranu. Pogajalci so pred dnevi sporočili, da so dosegli pomemben napredek, kljub večjim razhajanjem, ki še ostajajo. Jim bo uspelo oživiti skorajda pokopani sporazum? Kako daleč je islamska republika od jedrskega orožja?

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Potem ko je lani vlada po dolgotrajni blokadi sredstva zanj sprostila šele z začasnim ukrepom na silvestrovo, se letos obeta nadaljevanje enakih težav, skupaj z novimi. Ena od njih je tudi ta, da svet Slovenskega filmskega centra še vedno ni potrjen in javna agencija ne more delovati. Po drugi strani je vlada pred dnevi sprejela odlok, s katerim je znova dovolila obisk kinematografov, a ob upoštevanju strogih zaščitnih ukrepov. Kaj to pomeni za ustvarjalce in prikazovalce filmov, voditeljica Tina Poglajen z gosti.

Gostje:
- Matevž Luzar, predsednik društva slovenskih filmskih režiserjev,
- producentka Ida Weiss
- Jure Matičič, predsednik Art kino mreže Slovenije.

Pogovarjali smo se tudi z Uršulo Menih Dokl z ministrstva za kulturo in Natašo Bučar s Slovenskega filmskega centra.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Prav gotovo ima vsak med nami kakšno izkušnjo s tem, kako je koga ali kaj jemal kot samoumevnega, samoumevno, dokler je bilo, dokler ni odšel. Če pobrskamo po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ob samoumevnosti najdemo tudi pojasnilo, da je to nekaj, kar je razumljivo samo po sebi. Pri tem pride prav tako imenovana zdrava pamet, ki je prav tako kot samoumevnost pogosto postavljena na preizkušnje. Sploh v časih, ki jih živimo. Psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar tokrat z vajo pretočnosti naslovi samoumevnost in njen pomoč za dobrobit in ščit pred nemiri in razrvanostjo.

Po soncu, toči, gori in vetru starec najde človeka.
Pripoveduje: Alenka Svetel.
Napisal: Mikhail Bulatov (ruska narodna).
Posneto v studiih Radia Slovenija 1976.

Kaj je koroškim Slovencem prinesel celovški kompromisni dogovor, podpisan pred 10 leti? Kako so do dvojezičnih krajevnih tabel prišli v Šentjakobu v Rožu? Gostimo podpredsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in reške Bazovice doktorico Jasmino Dlačić. Z ravnateljico Agico Holec se pogovarjamo o razmerah na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, s tržaškim psihologom in psihoterapevtom Iztokom Spetičem pa tudi o premikih, ki jih je v Italiji na področju psihološke pomoči učencem spodbudila epidemija.

Koncert ob Svetovnem dnevu Romov leta 2019: Diknu Schneeberger Trio v Cankarjevem domu. Diknu Schneeberger je mladi avstrijski jazz kitarist, pripadnik sintovske skupnosti in novo hitro vzhajajoče ime gipsy swinga.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Geodesia portugalskega folk virtuoza na strunskih glasbilih Luísa Peixota. Kljub temu, da imajo tako rekoč vse skladbe na albumu portugalske glasbene korenine, pihajo skozi nje pestri glasbeni vetrovi, tudi po zaslugi močne ekipe sodelavcev z zelo različnim etnoglasbenim zaledjem.

Čez tri dni bo minilo sto let odkar se je v Peratih pri Livku nad Kobaridom rodil Janko Perat, pisatelj, publicist in družbeni delavec, avtor številnih memoarskih spisov in strokovnih del o varstvu narave, lovu in planinstvu, na primer feljtona Planine umirajo počasi iz leta 1975, ki opozarja na problem izumiranja planšarstva. Posvečal pa se je tudi besedilom o drugi svetovni vojni in o bitkah na Bližnjem vzhodu. Tudi Peratova leposlovna dela so povezana z naravo in vojno, še posebej s prekomorskimi enotami v narodnoosvobodilnem boju. V slovenski partizanski literaturi so posebnost, saj opisujejo politično in zgodovinsko dogajanje med prekomorci. Tak je tudi roman Odločitev v puščavi, v katerem opisuje Slovence v Primorju in Istri, ki so bili italijanski državljani in so jih mobilizirali v italijansko vojsko, jih poslali v Libijo, nato pa so tam našli pot do zaveznikov. Odlomek iz romana interpretira dramski igralec Miha Nemec.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.