V prvi uri nočnega programa bo naš gost upokojeni zdravnik dr. Elko Borko. 7. junija 1941 so ga kot osemletnega dečka v Slovenski Bistrici skupaj z družino stlačili v živinske železniške vagone in jih kot prve slovenske izgnance odpeljali v Srbijo. O fenomenu medvojnega izgnanstva bo govorila tudi dr. Monika Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani. Po eni uri se bomo spomnili enega izmed radijskih nastopov pravkar umrlega Franca Severja - Frante, enega zadnjih operativnih poveljnikov slovenske partizanske vojske. Čas med drugo in tretjo bomo preživeli v družbi zasedbe Toti big band iz Maribora ter proti jutru obiskali še posestvo Sončni raj na Vodolah pri Mariboru. Voditelj bo Stane Kocutar.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Iskrenost je pomembna vrlina človeškega življenja in bivanja. Zdi pa se, da s pospeševanjem ekonomskega razvoja v smeri vse bolj odprte tržne in tekmovalne družbe vse bolj izginja oziroma da jo izrinjajo druge bolj profane dobrine. Splošna in nenehna izpostavljenost vsakovrstnim primerjavam, tekmovanju za prestiž, dobiček ali za golo preživetje nas namreč sili v konkurenčne odnose z drugimi ljudmi okrog nas, celo z našimi najbližjimi. Tako žal ljudje vse bolj gojimo do drugih ljudi preračunljiv, tržni ali kar manipulativni odnos. Posledica je naraščanje neiskrenosti in pomanjkanja sočutja.
Ne zavedamo se, koliko ob tem početju izgubljamo. Ne znamo več vzdrževati odkritih medsebojnih odnosov, tudi povsem intimnih, na primer partnerskih ali starševskih odnosov. Posledica je, da se nam zdi, da nas nihče nima res rad in nas nihče resnično ne razume. Nekaj časa lahko odrivamo te vtise in občutke. Še večji problem pa je, da sčasoma nismo več iskreni niti sami s seboj, ker igre moči, vlog, mask, varanja uprizarjamo tudi sami s seboj. S tem pa izgubljamo spoštovanje pred samim seboj. Rečeno v prispodobi: »izgubljamo obraz«.
Izguba obraza je metafora za izgubo dostojanstva, ugodne samopodobe in spoštovanja v očeh drugih ljudi. Ko je naše osebno dostojanstvo ogroženo, ko »izgubimo obraz«, je to velik madež na človekovi samopodobi, pa če si to priznamo ali ne, če to javnost obsoja ali ne.
Kakšna je pot iz te zagate, ali bolje: brezpotja nepristnosti in neiskrenosti? Zdi se mi, da je koristen začetni korak že to, da skušamo vsaj v odnosih z bližnjimi drugega vsaj za nekaj hipov jemati tako, kot da bi bili mi sami v njegovi koži, in skušamo biti ob tem kar se da iskreni. Morda se nam bo ob tem vsaj za hip posvetilo, da jaz pravzaprav nisem zgolj jaz, temveč tudi moj bližnji, in bližnji ni zgolj »drugi«, temveč jaz sam. Osebno dostojanstvo ni nekaj, kar je shranjeno na telesu ali na obrazu, ampak nekaj, kar je navzoče v srečanju, v odnosu. In pot do samospoštovanja sta samo spoštovanje drugih in iskren odnos do drugih in do sebe.

Prekmurščina je knjižni jezik, ki so ga ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom vpisali v register nesnovne kulturne dediščine, letos pa je prvič vključena v Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko do leta 2025. Prekmursko besedo tudi z glasbo v ljudski pesmi neguje vse več mlajših izvajalcev, malo pred rojstvom naše države pa je nastala prva tovrstna skupina mladih Marko banda, ki je ob svoji 30-letnici izdala novo ploščo. V prekmurščini pa so s ponosom zapeli tudi nogometni navdušenci, ki so ob koncu letošnjega prvenstva z odprtimi rokami sprejeli nogometaše Mure, ki so se z zadnje tekme v Mariboru v Mursko Soboto vrnili kot državni prvaki. Tokrat Lokalni čas Pomurja odmerja Lidija Kosi.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Vonj cvetlic, morja, sveže pokošene trave, vonj parfumov, pognojenih polj, vonj kreme za zaščito proti soncu … lahko bi naštevali naslednjih nekaj sto epizod naših oddaj, toliko različnih odtenkov vonja obstaja. Kaj pa če vohamo nekaj, česar ni? Če nam na primer smrdi po dimu, pa ne gori in se ne kadi, ali pa nam recimo nekaj, kar bi nam nekoč dišalo po kavi, zdaj diši po čisto nečem drugem? V svet voha in vonjev zavijamo z asistentom Juretom Urbančičem s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana. Pripravlja: Mojca Delač.

V Sloveniji so v letošnjem šolskem letu okužbo z novim koronavirusom dokazali pri 20.000 otrocih in mladostnikih. Pri večini je covid potekal v blagi obliki ali celo asimptomatsko; trideset otrok pa so morali zdraviti na Pediatrični kliniki. Z enim odmerkom je bilo do zdaj pri nas cepljenih 1.600 otrok do osemnajstega leta starosti; zdaj se lahko cepi vsak starejši od dvanajstih let. Gost Svetovalnega servisa bo pediater Denis Baš, predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva. 01/475 22 22, radioprvi@rtvslo.si.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Kardiolog doc. dr. David Žižek pravi, da pozorno prisluhne, kadar mu bolnik pove o otečenih nogah, utrujenosti ob naporu in o občutku težke nočne sape. Naštete težave so značilne za srčno popuščanje. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji živi kar 30.000 takih ljudi. O tem, kakšna je pot do diagnoze in kakšno je zdravljenje, v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Lučka Šićarov, dipl. filozofinja in pedagoginja, se ukvarja z oblikovanjem unikatne keramike in poučevanjem keramike. Od leta 1987 je sodelovala na več kot 40 skupinskih in mednarodnih razstavah ter imela več kot 20 samostojnih razstav v Sloveniji in tujini ter prejela več mednarodnih priznanj in nagrad. V studio jo je povabila Lucija Fatur.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Vlada na predlog strokovne skupine za covid predvidoma ne bo podaljšala epidemije, ki je razglašena do torka. Čeprav se epidemične razmere izboljšujejo, stroka svari, da morajo osnovni ukrepi za zajezitev širjenja virusa ostati veljavni. Vse več cepilnih centrov medtem uvaja termine cepljenja brez naročanja. V oddaji boste med drugim slišali tudi:
- Vlada danes o STA, direktor Ukoma Urbanija odgovarja na domnevno krivo ovadbo
- Ameriški predsednik Biden v Cornwallu začel evropsko turnejo
- Literarna nagrada vilenica avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju

Nekaj drugih poudarkov:
V Spodnji Idriji odprli nov vrtec, največjo in najdražjo naložbo v občini po nekaj letih
Nasip Bukovniškega jezera spet pušča, sanacijo obljubljajo še letos
S protipoplavno sanacijo se v porečju Selške Sore močno mudi

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Obetajo se novosti pri štirih različnih zakonih, ki so v pristojnosti ministrstva za delo. Gre za sveženj sprememb, ki posegajo na področje pravic brezposelnih oseb, novosti se obetajo pri izračunu letnih pravic ter pri dodeljevanju otroškega dodatka za otroke, ki se ne šolajo.
Kakšen je namen sprememb, kaj konkretno predvidevajo in katera odprta vprašanja se ob tem porajajo, bomo osvetlili z voditeljico Urško Valjavec in gosti v studiu. To so:
- minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj,
- dekanja Fakultete za socialno delo Liljana Rihter in
- docent na ljubljanski Pravni fakulteti Luka Mišič.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Zajček Hops gre v svet - do večerje!\t\t\t\t
Pripoveduje: Karel Brišnik.
Napisal: Tomo Kočar.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.


Tokratna oddaja je v celoti posvečena pesmim pred kratkim umrlega Belokranjca Tonija Gašperiča, ki jih je napisal za narodno-zabavne ansamble. Med spomini in posnetki iz množice oddaj, v katerih je nastopal, poslušate: Ansambel Henčka Burkata; Ansambel Tonija Verderberja; Zreško pomlad in Ansambel Vasovalci.

Ko je leta 2007 izšel prvi primer inšpektorja Vrenka, roman Olje na balkonu, ni skoraj nihče vedel, kdo je njegov avtor Avgust Demšar. Tudi ko je izšel naslednji roman o Vrenku, Retrospektiva, je bilo nejasno, kdo je avtor. Avgust Demšar je namreč psevdonim. Toda jasno je bilo, da smo z Demšarjem dobili dobrega pisca kriminalk in z Vrenkom zanimivega detektiva. Pozneje se je sicer razvedelo, kako je ime avtorju, toda pomembneje je bilo nekaj drugega: da je avtor kontinuirano objavljal kakovostne romane. V tokratnem Literarnem večeru bomo predstavili Demšarjevega višjega kriminalističnega inšpektorja Martina Vrenka, njegov naslednji romaneskni junak, inšpektor Miloš, bo primer Literarnega večera nekoč pozneje. Demšar je namreč iz romana v roman razvijal bolj in bolj večplastne zaplete, hkrati pa je dopolnjeval galerijo svojih likov. V njegovem zadnjem romanu, v romanu Cerkev, tako sodelujejo Vrenko, Miloš in mnogi njuni sodelavci. Nikar ne zamudite.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Mlada koroška glasbenica Ditka je na Slovenskem znana predvsem po uglasbitvah poezije Ferija Lainščka, hkrati pa kot kantavtorica ustvarja pesmi v angleškem jeziku. Obe strani svojega dela je ob desetletnici svoje poklicne poti združila na vinilni plošči, posneti živo v studiu Radia Maribor. Glasbeno ustvarjanje je pri Ditki neločljivo povezano z ljudmi, ki so ji blizu in s katerimi jo družijo podobne vrednote – vse to pa se zrcali v njenih pesmih.

Sándor Halmosi, v Romuniji rojeni madžarski pesnik, je izdal dvanajst pesniških zbirk, lani pa je objavil tudi obsežen manifest, s katerim poziva k čisti literaturi. Njegov moto je, da gol ni le cesar, ampak tudi pesnik. Prizadeva si razrahljati vrtinec krize sveta, ekološke ali antropološke, literatura pa naj ne bi bila vezana na države, jezike ali družbena okolja. Prevod Ifigenija Simonović.