V dveh urah pretresti zgodovino ene najpomembnejših glasbenih ustanov Slovenije je seveda misija nemogoče, vendar smo sprejeli izziv. Voditeljica Lucija Grm bo z umetniškim direktorjem Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana Markom Hribernikom in vodjo za stike z javnostjo ljubljanske opere Barbaro Čepirlo pokukala v zgodovino skoraj 130 let opernega in 102 leti baletnega gledališča. Pregledali bomo sedanji program, pogledali v prihodnost in na sam razvoj slovenske opere in baleta, vse pa bodo seveda krasili posnetki čudovitih arij in baletnih odlomkov naših in tujih opernih umetnikov.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Šport je povezan z duhovnostjo prek telesa. Duhovno življenje je življenje v telesu v sodelovanju z Duhom. Tako telo postane kraj duhovnega izkustva: stvarjenskosti, telesnih zmožnosti in omejitev ter slavljenja Boga. Duhovnost športa odkriva notranjo dinamiko ustvarjanja športa kot prostorij izkustva presežnega.
V krščanski duhovnosti gre za duhovno umetnost, ki je v tem, da najdemo Boga v vseh stvareh in v vseh dogodkih in da živimo in vse delamo v Bogu in z Bogom. Tako tudi v športu, treningih in tekmovanjih. To je življenje v Božji ljubezni, kjer vse stvari spominjajo na Ljubljenega. Lahko bi rekel, da je duhovnost športa odvisna od posameznika in njegovega dejanskega odnosa z Bogom. Zavedanje življenja v Božji ljubezni naredi šport prostor zavedanja navzočnosti Boga.
Osebno najbolj doživljam Boga preko športa, ko se soočam s svojimi omejitvami in mejami svojih sposobnosti. Toliko zmorem, več ne gre, pa naj še toliko treniram. Jaz sem to poimenoval »duhovnost od spodaj v športu«. To pomeni iskati Boga v svojih nemočeh, v svojih porazih, v čustvih, mislih, potrebah in strasteh. Cerkveni dokument, ki ga je izdala Italijanska škofovska konferenca pravi: »… da je šport čudovita in očarljiva strast, ki vsebuje bogastvo človeškosti in zastonjskosti«. V bogastvu človeškosti je zajeta vsa stvarnost čutenja in čustev od ugodja, strasti do gibanja, veselja pa vse do strahu, treme, poraza in bolečine. Svoje telo najbolj občutim ravno preko športa: bolečine v mišicah po vadbi, občutek ugodja na cilju ipd. Pri naporih, treningih, še zlasti pri tekmovanjih, telesni napor sproži marsikakšno čustvo in spodbudi delovanje podzavesti. Spremljanje in doživljanje vseh teh čustev in misli lahko pripeljeta do močnega zavedanja sebe in ob tem iskanja skrivnosti Boga in presežnega. Vsako doživeto čustvo na poti športne aktivnosti lahko nosi Božje sporočilo. Vsak poraz je lahko iskanje svojega bistva v Gospodu. Svoje bistvo lahko izražamo preko športa in se v njem tudi kot oseba izpopolnjujemo, samo naše bistvo pa ne more biti odvisno od rezultata in zmage. Če je bistvo človeka utemeljeno v presežnem (Bogu), ga ne moreta prizadeti ali ga definirati uspeh ali neuspeh, pohvala ali graja.
Šport pa je lahko tudi prostor slavljenja Boga: »Zato poveličujte Boga v svojem telesu« (1Kor 6,20). Povezave med duhovnostjo in športom torej so, potrebno jih je odkriti.

Iztok Čop: poslovnež, direktor podjetja za prodajo veslaških simulatorjev, čolnov in druge veslaške opreme, in nekdanji olimpijec s šestimi nastopi in štirimi kolajnami. Vse se je začelo v Barceloni leta 1992, ko je takrat "še kot mulec" prvič doživel olimpijsko vas in v dvojcu brez krmarja z Denisom Žvegljem s tretjim mestom priveslal sploh prvo olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Koničiva, Japonska! Na Prvem vam postrežemo z instantnimi rezanci, preberemo haiku, navdušimo nad robotiko in se sprostimo v onsenu.

Sladkorno bolezen ima vsak deseti Slovenec. Leta 2019 je bilo pri nas dobrih 43 % vseh smrti v starosti pod 60 let povezanih s sladkorno boleznijo, kar sodi v evropski vrh. Med epidemijo covida-19 je bila več kot polovica bolnikov manj aktivnih, kar tretjina je poročala o večjem nihanju krvnega sladkorja. Kako pomembno je, da osebe s sladkorno boleznijo dosledno upoštevajo navodila zdravnika in same skrbijo za dobro vodeno bolezen, bomo izvedeli v petkovem svetovalnem servisu, ko bo naša gostja Katarina Vukelič, dr. med., specialistka interne medicine in pulmologije.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

V Tokiu so se slovesno začele 32-ete olimpijske igre. Potem ko so jih lani preložili zaradi epidemije, jih tudi letos spremljajo mešani občutki prebivalcev, organizatorji pa ostajajo optimistični. Največji športni dogodek na svetu je, kot je dejal japonski cesar Naruhito, svetilnik upanja za novo prihodnost.

Preostali poudarki oddaje:
- Na prireditvah od danes obvezni pogoji PCT, preverjanje tudi z aplikacijo.
- Novi predsednik upravnega odbora slabe banke postal Franci Matoz.
- Evropski komisar Lenarčič o vladavini prava: škodljivo je spodkopavanje, ne pa opozorila na to početje.

Drugi poudarki:
V občini Hoče - Slivnica kmalu nov velik logistični center, pričakujejo več tovornjakov, a tudi novo prometno povezavo
V Beltincih danes začnejo nekoliko okrnjene Festivalske dneve, veliko slavje ob 50-letnici folklornega festivala preložili na prihodnje leto
V sotesko Vintgar kmalu le omejeno število obiskovalcev

Osem let je minilo, odkar je Edward Snowden razkril, da obveščevalne službe vdirajo v našo zasebnost, medtem ko mi brskamo po spletu. Afera, povezana z izraelskim programom Pegasus, pa je pokazala, da je dovolj že, če imamo v žepu pametni telefon. Vohuni tako ne opazujejo le sovražnikov, tarče so tudi zavezniki, novinarji, praktično vsi mi.
Dogaja se to, kar so mnogi napovedovali ob pričakovanju ameriškega umika iz Afganistana. Talibani nadzirajo večji del države. Njihov teror pa spominja na čas pred ameriškm posredovanjem. Kaj to pomeni v okviru rusko-ameriških donosov in odnosov s Kitajsko? O tem in še čem bomo govorili v tokratnih Labirintih sveta. Z vami bo Marjan Vešligaj.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Dogodek tedna je brez dvoma začetek zelo posebnih olimpijskih iger v Tokiu - brez gledalcev in marsikaterega zvezdnika in z velikimi pričakovanji glede slovenskih uvrstitev. Doma so stekli postopki za graditev drugega bloka Jedrske elektrarne Krško in sprožili za zdaj presenetljivo argumentirano javno razpravo. Odločitev za ali proti bo v vsakem primeru težka. Začel se je četrti val epidemije in z njim nov vladni pristop k cepljenju – med drugim brez brezplačnega testiranja – in z novim načrtom za skrajševanje med epidemijo še podaljšanih čakalnih vrst v zdravstvu. Komentiramo tudi začetek pogajanj evropskih držav o novem zakonodajnem svežnju za upočasnitev podnebnih sprememb ter gledamo v bruseljsko zrcalo, kako odseva tudi naše pravosodje in mediji. Kritični pregled tedna tokrat s Simeono Rogelj.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Dozdevni berač prevzgoji prevzetnico …
Pripoveduje: Darja Reichman.
Poljska pravljica.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2000.

Pravijo, da je Ljubljana Plečnikovo mesto. In res, kdor se sprehodi od NUK-a čez Čevljarski most, mimo Tromostovja do mestne tržnice in še napre, proti zapornicam na Ljubljanici, bo zagotovo dobil ta vtis. Kaj pa se zgodi, če se naš hipotetični pohajkovalec z Vegove ne spusti dol, proti Ljubljanici, temveč zavije v nasprotno smer? – No, v tem primeru ga bo pot vodila mimo Ferantovih blokov, Cankarjevega doma, stolpnic na Trgu republike in Maximarketa, nekje pri Moderni ali najpozneje pri prizidku Narodne galerije pa si bo najbrž moral priznati, da poleg Plečnikove obstaja še ena Ljubljana – Ljubljana Edvarda Ravnikarja. In vendar se zdi, da ta druga Ljubljana ostaja nekako ob strani, v senci, da nanjo ne arhitekti in urbanisti ne običajni meščanke in meščani ne gledajo s tisto toplo ljubeznijo, s katero sicer zrejo na Plečnikovo. Dobro, če za starimi Rimljani še lahko ponovimo, da se o okusih se ne razpravlja, pa moramo vendar pošteno priznati, da bi bilo naše glavno mesto brez Edvarda Ravnikarja povsem drugačno. Pa ne, seveda, samo naše glavno mesto – Ravnikar je brez najmanjšega dvoma svoj pečat pustil tudi na Kranju, no, Nove Gorice, ki so jo v glavnem gradili prav po njegovih urbanističnih načrtih, pa bi najbrž sploh ne bilo brez Ravnikarjeve smele vizije. Toda: kakšna je pravzaprav bila ta vizija? Kako bi lahko kar najbolj sežeto opredelili Ravnikarjevo razumevanje arhitekture in urbanistike? Kakšno naj bo razmerje med lepim in funkcionalnim, med modernim in tradicionalnim, ki naj ga arhitekt po Ravnikarjevem prepričanju zasleduje v svojem delu? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Aleša Vodopivca, Ravnikarjevega učenca in dolgoletnega profesorja na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. Naš gost je poleg tega po uredniški plati bdel nad Umetnostjo in arhitekturo, zbornikom Ravnikarjevih esejev, razmišljanj, intervjujev in refleksij o arhitekturi, urbanizmu in umetnosti, ki sta ga že pred poldrugim desetletjem izdali in ga prav pred nedavnim ponatisnili Slovenska matica in Fakulteta za arhitekturo. Z dr. Vodopivcem se je pogovarjal Goran Dekleva.

V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Alojz Ihan ni le priznan slovenski zdravnik mikrobiolog in imunolog, temveč je tudi eden vidnejših akterjev na področju literarnega ustvarjanja pri nas. Poleg več romanov in esejističnih knjig je izdal tudi vrsto pesniških zbirk. Za oddajo Literarni nokturno smo izbrali nekaj pesmi iz njegove druge zbirke Igralci pokra. Interpretira jih Branko Jordan.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.