Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Radio Prvi • torek, 27. jul. 2021

Radio Prvi • tor, 27. jul.

00:00
Poročila

Nemiren duh ter zagledanost v znanost in raziskovanje. Tako bi lahko opisali upokojenega profesorja Fakultete za elektrotehniko dr. Bena Pehanija. Njegovo poklicno, pedagoško in raziskovalno področje dela je telekomunikacija. Napisal je tudi več učbenikov. Aprila je dopolnil 90 let, a njegova misel in neustavljiva želja po odkrivanju novega zapolnita vsak kotiček njegovega življenja. »Šele zdaj lahko počnem to, kar res želim,« pravi. Dr. Bena Pehanija je obiskala Darja Groznik.

01:00
Poročila

Pred zdaj že več kot stoletjem zmaga letala v bitki za nebo še ni bila tako zelo samoumevna. Danes nesporni vladarji zračnega prevoza so takrat imeli veliko tekmecev; najprej v balonih in potem še v napravah, imenovanih »cepelini«! Te velikanske zračne ladje so ime dobile po pionirju ideje o vodljivem balonu, nemškem plemiču grofu Zeppelinu. In prav ta izumitelj je dal ime največji zračni ladji, zgrajeni do tridesetih let prejšnjega stoletja. Pozneje bo Graffa Zepppelina premagal nesrečni Hindenburg, ki pa je tudi končal ero teh mogočnih plovil. V ponovitvi oddaje Sledi časa nas Marko Radmilovič vodi v Maribor leta 1931, ko je mesto dobilo pav posebnega obiskovalca.

02:00
Poročila

Krajinski park Kolpa je leta 1998 ustanovila Občina Črnomelj in se je takrat spopadal z osnovno težavo, da občina razen ustanovitvenega akta in manjših ukrepov ni zmogla veliko več. Leta 2006 je ta krajinski park prevzela v zavarovanje in upravljanje država. Vlada je takrat sprejela ustanovitveni akt o krajinskem parku in akt o ustanovitvi zavoda, ki je kmalu zatem začel delati. Najpomembnejši del parka je reka Kolpa, ki ni znana le po čolnarjenju in kopanju, ampak je to tudi biotsko zelo bogata reka, saj v njej živi 38 vrst rib, od katerih jih je devet vrst uvrščenih na rdeči seznam ogroženih vrst na ravni Evropske unije, dve vrsti rib pa živita samo v reki Kolpi in nikjer drugje. Posebnost parka so suhi travniki, kraške vrtače, belokranjski steljniki in gozdovi. Polovica parka sodi v območje Nature 2000. Obiskovalci najdejo v parku 70 naravnih vrednot, 16 naravnih spomenikov in edini strogi naravni rezervat v Republiki Sloveniji. Vse te točke pa povezuje mreža pohodnih poti in te bomo spoznali v ponovitvi oddaje Nedeljska reportaža.

03:00
Poročila

03:20
BALADA

04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Večkrat v življenju se vprašamo, kaj je za nas Božja volja. Na to vprašanje je težko enoznačno odgovoriti, ker gre za pot, ki se nam odstira postopno. Naš namen ni o tem vprašanju filozofirati, temveč v odgovor ponuditi nekaj drobtinic, ki jih je zapisal krščanski mistik in duhovni učitelj, mojster Eckhart.
Ko mojster govori o Božji volji, uporabi prispodobo lakote in žeje. Bolj ko pijem, bolj sem žejen. In bolj ko jem, bolj sem lačen. Vsi seveda vemo, da ko gre za telesne stvari, to ni tako. Pri duhovnih stvareh pa ni nasičenja. Več ko si jih deležen, bolj te mikajo. Tisti, ki so lačni Božje volje, jim ta tako zelo tekne, da jih vse, kar jim Bog prisodi, tako uteši in jim je tako všeč, da ne morejo hoteti nič drugega in po ničemer drugem hrepeneti. Vse, kar jih doleti, naj bo bolezen ali uboštvo, rade volje sprejmejo. Še več, tudi če bi jim Bog hotel prizanesti – na primer s trpljenjem, ne bi hoteli, da jim prizanese.
Seveda pa so tudi drugi ljudje, in takih je po mojstrovem mnenju precej, ki hrepenijo po nečem drugem kakor po Božji volji: nenehno tarnajo in so nesrečni; vedno se jim godi krivica in nenehno so žalostni. Boga ljubijo zato, da bi dosegli tisto, kar so si sami vbili v glavo. Ko jim gre dobro, hvalijo Boga in mu zaupajo. Takole pravijo: »Letos imam deset mernikov žita in prav toliko vina; trdno zaupam v Boga«. Čista resnica, odgovarja mojster, da imaš polno zaupanje – v žito in vino!
Do Boga ni mogoče priti vihravo, tako da si nekaj vbijemo v glavo in potem hočemo to na vsak način uresničiti. To je uveljavljanje lastnega jaza. Če pa hočemo obiti nekaj, kar nam je mučno in zoprno, je to spet napačno, ker tudi v tem uveljavljamo svoj jaz. Če bi mi bilo kaj zelo zoprno, bi se moral o tem posvetovati z Bogom, se ponižno pred njim prikloniti in zaupljivo sprejeti od Njega vse, kar me doleti: to bi bilo prav, trdi mojster Eckhart.
Božjo voljo prepoznamo po tem, kar nas doleti, po tem, kar utrpevamo. Če to ne bi bila Božja volja, se ne bi zgodilo; trajalo ne bi en sam trenutek. Kaj je torej Božja volja? Mojster Eckhart pravi: sprejeti vse, kar mi življenje prinaša, kot najboljše zame, saj je Bogu lastno, da daje samó najboljše.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

06:45
Inforetrospektiva

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

S katero živaljo bi povezali Japonsko? Naj vam priskočimo na pomoč: z lisico. Kicune – kot pravijo lisici na Japonskem – velja namreč za pomemben del japonske mitologije. Imajo paranormalne sposobnosti, ki pa se z leti, ko pridobivajo tudi pri modrosti, samo okrepijo. Kicune v današnjih Podobah Japonske predstavlja Tina Lamovšek.

08:00
Poročila

Prostovoljstvo ima pri nas dolgo tradicijo, je pomemben socialni korektiv družbe in prispeva k povezovanju ljudi v lokalnih skupnostih. Kako postati prostovoljec, katero področje izbrati in kakšna znanja potrebujete za delo v socialni dejavnosti, vzgojo in izobraževanje, področje rekreacije ali pomoč starostnikom na domu? Povemo v Svetovalnem servisu z gostjo Tjašo Arko, vodjo programa Prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

08:42
Obvestila

09:00
Poročila

10:00
Poročila

V tokratni Intelekti bomo govorile o temi, ki je bila dolgo let skrita, zamolčana, ne pripoznana in nikoli zares zapisana, govorile bomo o osebah, ki so pomembno krojile slovensko družbo v preteklosti, slovensko zgodovino, a se o njih v šolah nismo učili. Tudi danes mnogih pomembnih družbenih akterk ne poznamo niti po imenu. A zaradi dela zgodovinark, arhivistk, urednic, publicistk je zgodovina Slovenk v zadnjih nekaj letih vse opaznejša. V naslednji uri se bomo pogovarjali o zgodovini žensk v Sloveniji in o knjigi z naslovom Po svoji poti, ki je pred kratkim izšla v sklopu festivala Mesto žensk.

11:00
Poročila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Drugi vsebinski poudarki:
- Krajani Slovenske vasi v občini Brežice vendarle dočakali sanacijo nevarnega skalnega podora
- Pod mariborskim Pohorjem kmalu ne bo več bezplačnega parkiranja
- Nova tematska pot na Jezerskem o spoznavanja nastanka kamnin
- Odmevnejši kolesarski dogodki so veter v jadra poletnemu turizmu na Goriškem

13:53
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

Rast, ki jo opažajo na področju avtodomarstva, je izjemna. Slovenska podjetja, ki se uvrščajo v sam evropski vrh proizvodnje avtodomov, so povsem zasedena z naročili za vsaj leto dni naprej. Tudi do rabljenega avtodoma ali avtodoma za najem je zdaj težko priti. Po drugi strani nov način preživljanja počitnic prinaša izzive v skoraj vse slovenske občine. Postajališča za avtodome v posameznih delih Slovenije so napolnjena do zadnjega kotička. Kako je na nove trende preživljanja počitnic, ki jih prinaša avtodomarstvo, pripravljen slovenski turizem? Smo se znali prilagoditi in pripraviti ponudbo tudi zanje? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniki in gosti.

Gostje:
- Peter Misja, podpredsednik Turistične zveze Slovenije in župan Občine Podčetrtek,
- Dušan Skerbiš, vodja projekta Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji in župan Občine Mirna,
- Primož Tertinek iz koroškega podjetja Roberta,
- Marjan Krempl, predsednik Caravaning Club Slovenija.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Na poti v Bremen se oslu pridružijo živali …
Pripoveduje: Bara Levstik.
Napisala: Brata Grimm.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

V naši sredi pozdravimo prav posebne sogovornike. Po navadi se na teren odpravljamo k pevcem, pevkam, godcem. Tokrat smo jo ubrali k tistim, ki praviloma ostajajo v ozadju, pridno poslušajo, zapisujejo, berejo, pišejo, snemajo, razmišljajo, primerjajo, preobračajo, raziskujejo. Stopili smo skozi vrata velike, veličastne stavbe na ljubljanskem Novem trgu številka 5.

Tam v drugem nadstropju domuje najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, to je Glasbenonarodopisni inštitut. Pod imenom Folklorni inštitut je bil ustanovljen že 15. oktobra 1934, in sicer na pobudo odbora Glasbene matice. Njegov prvi in dolgoletni vodja je bil znameniti France Marolt.

Svoje naloge so ob ustanovitvi opredelili kot izčrpno zbiranje, sistematično urejanje, raziskovanje, kritično vrednotenje ter urejeno izdajanje slovenske glasbene folklore.

Inštitut danes vodi predstojnica doktorica Mojca Kovačič, pred mikrofon pa stopijo tudi drugi sodelavci inštituta, ki predstavijo svoje delo in hipno raziskovalno področje.

Podlaga za glasbeni izbor oddaje so zvočne publikacije v izdaji GNI-ja. Slišali bomo: Ljudske pevce iz Cirkulan, ljudskega pevca iz Porabja, Nežo Klun in može iz Ribniške doline, Sidonijo Gašpar iz Porabja, Istrijanske muzikante in Kantadore ter Sodevske tamburaše.

21:00
Poročila

Igra prikazuje človeško življenje kot kruto in zvito tekmovanje za donosno kariero, za ugled in za oblast nad drugimi. V tej tekmi so dovoljena vsa sredstva in zato je v njej tudi človek samo uporabno sredstvo. Boj se dogaja povsod, torej tudi v bolnišnici, še posebno, ko gre za odprtje nove bolnice, za delo z novimi pacienti, predvsem pa za delitev nove pogače med tekmovalci.
V tem pogledu je igra hrvaškega avtorja Prvi pacient neprizanesljiva parodija
vedenjskega funkcionalizma, nehumanega egoizma in stremuštva v družbi in tudi v družini.

Avtor besedila: Branislav Krivokapić
Avtor prevoda: Bogdan Gjud
Režiserka: Ranka Mesarić
Dramaturg: Pavel Lužan
Mojster zvoka: Staš Janež
Glasbeni opremljevalec: Peter Čare
Organizatorka izvedbe: Daša Dovžan
Asistent zvoka: Martin Florjančič



Igralec (radijski reporter): Slavko Cerjak
Igralec (pacient Ivan Masle): Janez Albreht
Igralec (doktor Gott):Pavel Rakovec
Igralec (prvi bolnik): Marko Simčič
Igralec (bolnica): Maja Boh
Igralec (oče bolnice): Božo Vovk
Igralec (oče otroka): Tone Gogala
Igralka (žena pacienta): Maja Šugman
Igralec (sin pacienta): Jernej Šugman
Igralec (profesor Alojz M. Steinbauer, doktor): Zlatko Šugman
Igralka (glavna sestra): Vesna Jevnikar
Igralec (župan): Andrej Kurent
Igralka (napovedovalka): Darja Reichman
Igralka (napovedovalka): Vera Žnidaršič

Traja: 41'11''
Produkcija Uredništva igranega programa 1995

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poslušamo skladbe iz radijskega arhiva.

23:00
Poročila

Pesmi Marceline Desbordes-Valmore so bile knjižno objavljene v knjigi pesničinih izbranih pesmi z naslovom Pesmi srca in s spremno besedo literarne zgodovinarke Vide Čebulj leta 2014 pri Almi Mater Europaea.

2:48
Novice ob 23h
13:15
Zrcalo dneva 22:00
41:57
Branislav Krivokapić: Prvi pacient
2:36
Novice ob 21h
59:46
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov