Skozi noč bomo prebirali cvetove mladostnih pesmi Sylvie Plath, ameriške pesnice, ki je svoje življenje neločljivo prepletla z literaturo in ga tudi avtofikcijsko ubesedila. Pesnica, ki ima danes mitski status, je živela polnokrvno, bila je lačna izkušenj, na valu navdiha se je zapenila vanje, ko so se ji ponudile, pravi Andreja Udovč, ki je njene zgodnje pesmi izvrstno prepesnila v slovenščino. Izšle so pri založbi Sanje v zbirki Hiša pesmi.

“Veliko takega je v Sylvijini mladostni poeziji, ob čemer bralčevo srce zares bije. Tu so posejana semena Sylvijinega poznejšega poetičnega klasja: pozorno, zavzeto snovanje pesemskega loka, iz katerega se v izpovednem liričnem tonu pneta dramatičnost in pripovednost; uvajanje širokega razpona glasov, perspektiv, razpoloženj, likov; zametki in razvijanje metaforike, ključne tudi v poznejši poeziji; in prepletanje osebnega s širšim družbenopolitičnim kontekstom. Pesmi Juvenilie so pomemben dokument rastočega samozaupanja v svoj lastni samobitni pesniški izraz. Rdeče poje lirična vrtnica v bujnem spletišču zgodnjih pesmi Sylvie Plath; vrtinec prvih izkušenj, hrepenenje, bolečina, sanje in ljubezen so vpleteni vanje,” piše v spremni besedi Andreja Udovč. Pesmi Sylvie Plath bo interpretirala nočna voditeljica Nada Vodušek.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

S stališča spoznavne teorije bi danes težko našli večjo razliko, kot je tista med znanjem in etiko oziroma med težnjo po resnici in težnjo k dobremu. Obstaja sicer množica razprav in argumentov o tem, da naj bi šlo za nepresegljivo razliko med tem, kaj v svetu obstaja, in tem, kaj je vredno in dobro. Vztrajanje pri tej razliki med znanjem in etičnim pa je prav danes zašlo v resno krizo. Na to kažejo številne ekonomske, ekološke in civilizacijske krize, do katerih je prišlo zaradi slepe uporabe znanstvenih spoznanj, namenjene le dobičkom in kopičenju moči nad ljudmi in naravo in pozabo na etično plat uporabe spoznanj.
Smo torej pred pomembno nalogo, kako ponovno povezati znanstveno prizadevanje in etično ravnanje. In kako to doseči, da ne bi spodkopali tako znanosti kot etičnosti. Do notranje povezave med spoznanjem in etičnostjo lahko pridemo le tedaj, če spoznanje razumemo kot celoto vseh oblik preverljivega in racionalnega dojemanja stvari in dogajanj v svetu. Etičnost pa kot celoto vseh oblik dosegljivega in odgovornega ravnanja v raznih okoliščinah. Vendar pa za oboje potrebujemo kompetentno in odgovorno nanašanje na predmete svoje dejavnosti in situacijam primerno in celostno občutenje in razumevanje življenjskih situacij. To pa zahteva od človeka globlji uvid v celoto življenja, kot ga ponujajo sodobni svet in njegovi upravljavci.
Vendar, kako naj dosežemo ta globlji uvid? Namesto neposrednega odgovora na to nelahko vprašanje morda tale namig: Globina nam je bližja, kot si mislimo. Bodimo odkritosrčni sami do sebe. Jasno poglejmo, kaj nam preostane od naše zavesti o samem sebi, potem ko se odlepimo od vseh pozitivnih in negativnih predstav o samem sebi. Morda se nam bo zdelo, da nam ne bo preostalo čisto nič. Prav, ampak vseeno pogumno poglejmo v ta »nič«. Morda se nam bo tedaj – vsaj za malo – odprl oni globlji uvid, o katerem govorimo.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Koničiva, Japonska! Na Prvem vam postrežemo z instantnimi rezanci, preberemo haiku, navdušimo nad robotiko in se sprostimo v onsenu.

Od izbruha pandemije se je raba digitalnih naprav in storitev močno povečala, z njo pa tudi kibernetski kriminal. Kako se zaščititi pred kibernetskimi napadi, kaj se je dogajalo na področju kibernetske varnosti v pandemičnem letu 2020 in kakšna naj bo varna raba aplikacij in pametnih telefonov? Na vaša vprašanja odgovarja vodja SiCerta Gorazd Božič.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Doktor kemije Aleš Štrancar je direktor lani prevzetega ajdovskega podjetja Bia Separations. Nemški konglomerat Sartorius je za Štrancarjevo visokotehnološko podjetje, ki razvija produkte za čiščenje zdravil, odštel 350 milijonov evrov. Širitev podjetja se dogaja že nekaj časa in bo tudi naprej neizogibna. Direktor spregovori o poslovanju, kadrovanju, nečistočah v cepivih, ki povzročajo stranske učinke, in o položaju podjetja v nemški skupini. Z Alešem Štrancarjem sta se konec maja pogovarjali Urška Jereb in Maja Derčar.

Med različnimi počitniškimi dejavnostmi in letovanji, s katerimi si številni mladi popestrijo proste poletne dni, ne izberejo vsi le oddiha na morju. Bolj vedoželjne mlade pritegnejo tudi astronomski tabori. In ekipa Prvega bo preverila razpoloženje na enem izmed njih – na mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru SMART. Mlade na Medvedjem Brdu v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Medved ta teden pri raziskovanju neba, spoznavanju osnov astronomije, pri astrofotografiji in astrofiziki vodijo ljubitelji astronomije in raziskovanja iz Astronomskega društva Labod in Astronomskega društva Nanos. Kakšen urnik imajo, kaj vse vidijo na poletnem nočnem nebu in kaj delajo podnevi, izvemo na obisku!

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pristojni so včeraj pri nas odkrili 139 na novo okuženih, delež pozitivnih izvidov je bil 8,7-odstoten, kar je za odstotno točko in pol manj kot dan prej. Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v državi aktivnih tisoč 224 primerov, 7-dnevno povprečje pa je 105. V ljubljanskem kliničnem centru se zdravi 19 bolnikov s covidom, trije na intenzivnem oddelku. Povprečna starost bolnikov je približno 60 let, med na novo sprejetimi je tudi 28-letnik.

Preostali poudarki oddaje:
- Spodbudni tudi julijski podatki o brezposelnosti.
- Beloruska olimpijka Timanovska namesto v Varšavo na Dunaj.
- Jadralska naveza Mrak - Macarol v Tokiu na koncu peta.

Drugi vsebinski poudarki oddaje:
Stečajni postopek družbe MIP traja že 12 let in še ni končan
Vse več občin uvaja participativni proračun, po novem tudi Hrastnik
Občinska uprava v Ljutomeru se je ob prazniku preselila v park
Tabor mladih v Dolenjskih Toplicah je tudi to poletje zelo dobro obiskan
Obilna letina kumar v spodnjem Podravju. Zakaj novinarji poletju pogosto rečemo tudi "čas kislih kumaric"

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Malo manj kot četrtina električne energije, ki jo porabimo pri nas, izvira iz jedrske elektrarne v Krškem. Ob predvideni vse večji porabi elektrike, omejeni življenjski dobi obstoječe nuklearke in predčasnem zapiranju Teša je vlada nedavno storila prvi korak na poti k drugemu bloku nuklearke – zanj je izdala energetsko dovoljenje. A kdaj bo čas za javno razpravo? Kako se bomo lotili nadaljnjih korakov, zlasti financiranja te orjaške investicije - če se zanjo odločimo, bo namreč to največja investicija v zgodovini države? Smo pred tem dobro premislili alternative in ali sta nemotena oskrba in sledenje podnebnim ciljem mogoča tudi po kaki drugi poti?

O dilemah te težke odločitve voditeljica Erna Strniša in gosti v studiu:
- državni sekretar Blaž Košorok, Ministrstvo za infrastrukturo,
- jedrski fizik Iztok Tiselj, Inštitut Jožef Stefan,
- okoljevarstvenik Tomislav Tkalec, društvo Focus.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Rogljiček je gugalnica in tobogan. Po njem pikapolonica se driča v sredo sanj...
Pripoveduje: Stanislava Bonisegna.
Napisal: Peter Svetina.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Slovenska filantropija v teh dneh organizira mladinsko izmenjavo Vizija 20/20+ z 58 udeleženci iz Slovenije, Slovaške, Madžarske, Španije (enklava Ceuta), Portugalske ter Velike Britanije. Izmenjava, ki je bila zaradi epidemije prestavljena iz lanskega na letošnje leto zato nosi dodaten + in pomenljiv podnaslov: "Izzovi meje, ustvarjaj priložnosti in živi solidarnost".
Namen izmenjave je mladim z manj priložnostmi omogočiti kakovostno preživljanje počitnic, spodbuditi neformalno učenje, medkulturno sodelovanje, medvrstniško učenje in usvajanje socialnih veščin. Mladi soustvarjajo medkulturno okolje, v katerem imajo možnost za odkrit pogovor, odkrivanje novih talentov, razvijanje osebnih pogledov na svet, spoznavanje bogastva življenja v skupnosti ter skupnih vrednot, ki jih imamo, ne glede na narodnost in druge osebne okoliščine. Pod strokovnim vodstvom mladinskih trenerjev mladi razmišljajo tudi o prihodnosti Evrope, migracijah in socialni izključenosti.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Duet je pisatelj napisal za očeta in hčer. O ljubezni in nežnosti družinskih odnosov in hkratni praznini, črni luknji, ki seva izpod navideznega miru.

Mineva 59 let od smrti največje pop ikone in seks simbola 20. stoletja, igralke in pevke Marilyn Monroe. Čeprav je v svoji karieri posnela samo 30 filmov, jo je Ameriški filmski inštitut uvrstil med 50 največjih filmskih legend. Marilyn je svojo manično depresivnost, osamljenost in strahove skrivala za fasado neumne blondinke, ki jo je največkrat igrala v svojih filmih. Za prijeten konec dneva pa nekaj skladb, ki jih je Marilyn odlično odpela v svojih filmih.