Z gostom Sebastijanom Škorcem, dolgoletnim slovenskim odbojkarskim reprezentantom, bomo govorili o pomembnosti športa, njegovih lepih plateh, izzivih mladih igralcev in o ta hip največjem izzivu slovenske članske odbojkarske vrste, septembrskem evropskem prvenstvu. Biti del trenerskega štaba reprezentance je zanj velika čast in odgovornost. Nič drugače ni na klubski ravni, kjer ga letos čaka evropski izziv. Odbojkarski klub Merkur Maribor, katerega prvo ekipo vodi že nekaj let, je lani osvojil naslov državnega prvaka. Titula, ki prinaša nove obveznosti. Naporne, a se jih s sodelavci in igralci zelo veseli. Z njim se pogovarja Helena Ajdnik.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Ljudje imamo radi takšne in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam nekdo pove, kako se čim prej pozdravi prehlad ali pa katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam nekdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo med mnenje množice ali – še lažje – pod mnenje voditelja, ki se mu čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah svojega življenja se radi zatečemo pod mnenje koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težko odgovornost, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo storiti. Na neki način je to pričakovano, saj je s tem morebitno napako veliko lažje prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in stvar je veliko bolj enostavna, saj imamo vedno pri roki krivca za nastali položaj, ki ga po mili volji pljuvamo. (1 Mz 3,11-13)
Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vedno znova samo namuzne in tiho pravi: "Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega." (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih položajih ne misli biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi na Boga ne. Zato njegovi tako ohlapni odgovori, zato njegovi tako skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, in ne tega, kar piše, da je prav.
Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nad nikomer ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnjev, ampak človeka, ki ga bo ljubil – in ki ga bo ljubil svobodno, zaradi ljubezni same in ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti samo skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljujočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe.

Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.

KAMFEST v teh dneh v Kamnik privablja mlado in staro, od blizu in daleč. Šest odrov na različnih prizoriščih, temu srednjeveškemu mestecu na stičišču treh regij v teh dneh daje podobo nekdanje normalnosti, ki jo na trenutke zmotijo le ukrepi povezani z epidemijo. Govorili bomo o tem, kako je organizirati tako velike prireditve v teh posebnih razmerah, pa kako na to gledajo obiskovalci in kaj v festivalskem nizu še obljubljajo v Kamniku. Pričarali vam bomo utrip KAMFESTA , ki je prav letos postal polnoleten in je v tem času že prerasel v enega največjih festivalov v regiji. V kateri že? Tudi o tem v današnjem Lokalnem času.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.

Zveza tabornikov Slovenije je največja mladinska organizacija pri nas – združuje kar sedem tisoč članov. Taborništvo sicer ni samo narava, je pa tudi to. Namen organizacije, ki je pri nas prisotna že sedem desetletij, je učenje odgovornosti in samostojnosti skozi igro, raziskovanjea in delo v skupini. Zakaj je taborništvo šola za življenje, bo v Svetovalnem servisu razložil tabornik in predstavnik Zveze tabornikov Slovenije Urban Lečnik Spaić.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Debata o covidu in cepivih se dotika številnih dilem in pomislekov: Zakaj v Izraelu okužbe strmo naraščajo? Kako učinkovit je ivermektin? Kdaj bo potreben tretji odmerek cepiva? Obvezno cepljenje – da ali ne? Prvi se vprašanj ne boji! Za oddajo in medicinski podkast Ultrazvok sprašuje Iztok Konc; tokrat odgovarja infektolog prof. dr. Andrej Trampuž.

Lučka Šićarov, dipl. filozofinja in pedagoginja, se ukvarja z oblikovanjem unikatne keramike in poučevanjem keramike. Od leta 1987 je sodelovala na več kot 40 skupinskih in mednarodnih razstavah ter imela več kot 20 samostojnih razstav v Sloveniji in tujini ter prejela več mednarodnih priznanj in nagrad. Poslušali bomo ponovitev oddaje, Lučko Šićarov je v studio povabila Lucija Fatur.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

ostali poudarki oddaje:

- Temelji za novo vrtčevsko enoto v Litiji postavljeni. Dela kljub arheološkim raziskavam tečejo po načrtih.
- Ljubljana v boj proti komarjem z aquatainom
- Arheološko najdišče Gradišče nad Bašljem bi preuredili v park
- V Rušah sezačenja festival Letni oder

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Kaninsko pogorje, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva, speleologi raziskujejo skoraj šest desetletij, saj prav v visokogorskem krasu najdemo najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Na Kaninu je registriranih več kot 800 jam in na vsakoletnih taborih odkrivajo nove. Jamarji Društva za raziskovanje jam Ljubljana so se pred dnevi vrnili z letošnjega tabora. Kakšna so nova odkritja in kako daleč so od želenega cilja priti od vrha Kanina skozi podzemni labirint do Soče, je brezno morda globoko dva tisoč metrov? Prisluhnite Studiu v živo z voditeljico Alenko Terlep.

– Matic Di Batista, jamar, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana,
– Špela Borko, speleobiologinja, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana,
– Klemen Mihalič, jamar, Jamarski klub Novo mesto,
– dr. Jurij Kunaver, geograf, raziskovalec Kanina.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Ojoj! Pujsek se je prehladil …
Pripoveduje: Primož Bezjak.
Napisala: Nina Klun.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.


Kot že naslov pove, je tokratna oddaja veseljaško-počitniška. Poslušate pa zasedbe in ansamble: Ano ur'co al pej dvej; Jožeta Galiča in Mira Klinca; Ansambel Richieja Vadnala; Ansambel Dori; Brkinski trio; Frajkinclarje; Ansambel Vita; Ansambel Avsenik z nepozabnim Francem Koširjem; Ansambel Braneta Klavžarja; Ansambel slovenski šopek; Nonet Brda, oddajo pa skleneta ansambla Slovenski kvintet in Slovenski zvoki.

Angleški romanopisec, avtor kratkih zgodb in esejev James Graham Ballard (1930–2009) je najbolj znan po svoji vojni drami Imperij sonca, ki jo je leta 1987 za filmska platna priredil Steven Spielberg, in po vrsti znanstvenofantastičnih del. Med njegova najbolj provokativna dela, v katerih načenja pomembna vprašanja o človeku – njegovih šibkostih in globokih hrepenenjih – sodita Trk in Stolpnica iz sedemdesetih let, po predlogah katerih sta prav tako nastala istoimenska filma v režiji Davida Cronenberga in Bena Wheatleyja. V oddaji, ki jo je pripravila Leonora Flis, iz leta 2016 boste slišali nekaj odlomkov iz Ballardovih najbolj znanih del. Prevedli so jih Gregor Moder, Iztok Osojnik, Jure Potokar in Leonora Flis. Besedila interpretirata dramska igralca Milan Štefe in Uroš Smolej, vezno besedilo bereta Bernard Stramič in Jasna Rodošek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V Pesmi v žepu se tokrat osredotočamo predvsem na mlajšo generacijo kantavtorjev in predstavljamo lanske nagrajence kantavtorskega festivala Kantfest: Primož Vidovič, Blaž Mencinger in duo 3:RMA, v katerem ustvarjata Urška Supej in Maša But. Z nami pa se pogovarja tudi Jure Reherman, idejni vodja festivala Sumo, platforme za združevanje in predstavljanje mladih glasbenikov različnih neodvisnih zvrsti.

V teh dneh vročina marsikoga prisili v počasnejši ritem življenja in tako človek sklene, da se bo zatekel v kak hladnejši kot z dobro knjigo v roki ali pa poslušal dobro poezijo. Veliko avtorjev je že pisalo o poletju, mi smo izbrali pet slovenskih, ki med drugim spregovorijo o tem, kakšne odtise lahko pusti v človeku ta najbolj vroči letni čas ali kako blagodejen je avgustovski dež. Kaj torej pravijo o poletju Kajetan Kovič, Srečko Kosovel, Jože Udovič, Niko Grafenauer in Ciril Zlobec? Interpretirata Ivan Rupnik in Matej Recer.