Na nočni radijski obisk prihaja mag. Ivan Lorenčič, dolgoletni ravnatelj mariborske 2. gimnazije, ki ga 1. septembra letos ne bo v šolo. Dan prej se bo namreč upokojil, mi pa bomo izvedeli kateri so bili ključni izzivi obdobja njegovega ravnateljevanja. V nočnem nadaljevanju bomo izvedeli več ob obnovi gradu Podčetrtek, spoznali avtorja edine slovenske knjige o ne pretirano koristni, a vsekakor izjemno zanimivi napravi, imenovani klopotec, dodali nekaj utrinkov s koncerta zasedbe Toti big band in tik pred jutrom povabili v Prlekijo. Glasbeni opremljevalec bo Tinček Bradač, voditelj pa Stane Kocutar.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Znani psiholog je imel psa, za katerega je lepo skrbel. Dolga leta sta si bila zvesta sopotnika na sprehodih in na izletih. Nekega dne pa je pes zbolel. Veterinar je psihologu naročil, naj da psu vsak dan določen odmerek ribjega olja. In psiholog je res pripravil ribje olje v skodelico, vzel psa v naročje in mu skušal zliti žličko v gobček. A pes se je le otepal in otepal.
Več dni se je odvijal ta prizor in psiholog je bil prepričan, da ima njegov pes tako močan odpor pred ribjim oljem, da tovrstno zdravljenje ne bo uspešno. Tako je nekega jutra vseeno spet poskusil in vsiljeval otepajočemu se psu olje, ko mu skodelica z oljem pade na tla in se olje razlije. Pes pa nemudoma skoči na tla in začne hitro lizati razlito olje. Takrat je psiholog razumel, da ni bila težava v tem, da pes ne bi maral ribjega olja, marveč v načinu, kako mu je on olje dajal.
Pogosto se v naših vsakdanjih komunikacijah dogaja, da forma premaga vsebino. Naučeni vzorci zadušijo želeno sporočilo in potem se vse odvije več ali manj po ustaljenih tirnicah. Naše sporočilo ne uspe priti do sprejemnika, ker smo ga poslali v obliki, ki je naslovnik ne more ali ne želi sprejeti. Kot priponko v elektronski pošti, ki je ni mogoče odpreti, ker nimamo primernega programa zanjo.
Podobno je z evangelijem, ki ga kristjani danes na tak ali drugačen način oznanjamo svetu. Vsebino smo prejeli, izkusili in povabljeni smo, da jo damo naprej. Sporočilo prenašamo naprej, sporočila v bistvu ne moremo obrniti na glavo. Lahko pa se vprašamo, ali naš način sporočanja, naša skodelica veča ali manjša apetit za ljubezen.
Pred dnevi sem slišal še eno prispodobo. Cerkev je nekdo primerjal s kinodvorano, kjer se predvaja film pod režisersko taktirko Boga. Film se vrti, medtem ko je sama kindvorana v slabem stanju. Pred platno kdaj skoči direktor kinodvorane in želi začeti z govorom. Prodajalec kokic in pijače je preglasen, sliši se hrup varnostnika na vratih, ki se prepira z gosti kinodvorane. Tudi ti so pogosto glasni, klepetavi, v enem kotu se skoraj začne pretep. Kljub vsem motnjam filmska projekcija teče naprej, sporočilo Boga poskuša priti do človeka.
Ko začenjamo nov dan, se lahko vprašamo, kakšna je vsebina, ki jo želim ta dan prinesti najprej v svoje življenje in nato vsem tistim, s katerimi bom prišel v stik? S čim se želim napolniti, kakšno bo moje 'olje'? Hkrati s tem pa lahko razmislim tudi o posodi, nosilcu moje vsebine. Na kakšen način bom pristopil, bom vsiljeval, ponujal ali bom pozoren potrebe, na primernost trenutka ali bom želel le doseči svoje? Spomnimo se na psihologovega psa, ki je potreboval olje, vendar ga je skodelica odbijala.

Cerkniško jezero je v zadnjih dveh letih na nekaterih delih dobilo novo podobo, oziroma bolje rečeno staro. Zakaj, se boste vprašali. Slišati je zapleteno. Notranjski regijski park je namreč tam opravil renaturacijo. In res gre za dokaj zapleten poseg, o katerem bomo več izvedeli v rednem četrtkovem pogovoru z enim od naših dopisnikov, s katerim bomo nato obiskali še Županovo jamo blizu Grosuplja. Iz osrčja Notranjske se oglaša Marko Škrlj.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Zdaj pa vas, drage poslušalke in cenjeni poslušalci, za dobro jutro prosim, da si v mislih sami sebe predstavljate na svoji najljubši plaži ali pa na svojem najljubšem razgledišču med vrhovi gora. Gre? Vidite slike in podobe in se vam zdi, da se skoraj lahko dotaknete morskih valov ali da je pravkar nad vami poletela ptica? Vse to zmore naša vizualizacija. Kaj pa se zgodi, če je ni? Tokrat bomo raziskali pojav, ki se mu reče "afantazija", nekateri ji pravijo tudi slepi um, opisuje pa nezmožnost vizualizacije. Zakaj se to zgodi in kako vpliva na posameznika, pa v pogovoru s predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.

V Sloveniji potrebujemo okrog 350 krvodajalcev na dan. Na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino lahko spremljamo aktualne zaloge krvi, ki pa niso odvisne samo do krvodajalcev in zbrane krvi, ampak seveda tudi od njene porabe. O novostih pri delu, ki so se pokazale v zadnjem letu, in o samem krvodajalstvu bomo govorili v četrtkovem svetovalnem servisu, ko bo naša gostja Polonca Mali, dr. med., specialistka transfuzijske medicine, vodja centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. Pokličite ali nam pišite.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Sporočilo Instituta »Jožef Stefan« je jasno: »Epidemija narašča eksponentno. Število na novo okuženih se podvoji vsakih 18 dni in v rdeči fazi bomo že konec avgusta.« Mnogi takim podatkom ne verjamejo. Zato smo jih preverili še s prof. dr. Janezom Žibertom. Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za Covid sledilnik. Kaj za četrti val kažejo njegove projekcije? Ali bodo jeseni okužbe res eksplodirale? Zakaj se epidemija širi, če je veliko ljudi cepljenih, mnogo je že tudi prebolevnikov? Več v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok.

Graf: dr. Janez Žibert; Dnevno potrjeni primeri: 7-dnevno povprečje

Tako kot bomo danes ponovno slišali zgodbo, ki smo jo sicer objavili po valentinovem, sta se tudi Marija In Konrad Grum ponovno našla po 60-ih letih in jima je letošnje leto prineslo tretjo obletnico poroke. Navdihujoča zgodba govori o letih, ki hitro minejo in o letih življenja, ki nikoli niso ovira za ljubezen. Marijo in Konrada Gruma je v Domžalah obiskala Nadia Petauer.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Evropski center za obvladovanje in preprečevanje bolezni je objavil nove podatke o epidemioloških razmerah v Evropi. Na posodobljenem zemljevidu je po novem celotna Slovenija obravnana oranžno. Včeraj so sicer pri nas potrdili 381 primerov okužbe s koronavirusom, delež pozitivnih testov je bil 17-odstoten.
Druge teme:
- Talibani ljudem preprečujejo odhod na kabulsko letališče
- Novo mesto bo dobilo skupni center zaščite in reševanja
- Igor Bavčar ne priznava krivde za domnevne davčne utaje

Ostali poudarki oddaje:

- po vremenskih nevšečnostih nad kmetijske pridelke zdaj še škodljivci in virusne bolezni,
- v Črni na Koroškem ob občinskem prazniku odpirajo prenovljen most do Najevske lipe.
- ljubljansko društvo Duh časa, kjer popravljajo računalnike za šolarje, ostalo brez prostora za del.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi bo predvidoma jeseni obravnaval državni zbor. Epidemija nas je boleče opozorila na to, da je po 20-ih letih priprav, popravkov in predlogov skrajni čas za ureditev tega področja. Bo zakon tokrat vendarle sprejet? Pripomb je precej, v oči bode zlasti nedorečenost financiranja. O vsem tem, predvsem pa, kaj bi se z novim zakonom spremenilo za uporabnika, v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Snežana Ilijaš.

Gosti:
- Bogdan Tušar, v.d. direktorja direktorata za razvoj zdravstvenega sistema na ministrstvu za zdravje,
- Cveto Uršič, državni sekretar na ministrstvu za delo,
- Denis Sahernik, sekretar v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije,
- Carmen Rajer, vodja pilotnega projekta Most in vodja pomoči na domu v posavskem centru za socialno delo.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Kako se bo mladenič rešil uroka?\t
Pripoveduje: Boris Ostan.\t\t\t
Tolminska pravljica.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1991.

Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.


Razvedrilna oddaja Prvega programa Radia Slovenija »Koncert iz naših krajev« je bila ena najstarejših javnih radijskih oddaj in je imela res široko občinstvo v vseh krajih Slovenija. Pred leti so jo žal umaknili s sporeda, lani pa so se odgovorni odločili, da v program umestijo nekoliko prenovljeno različico. Tako je bil vsako junijsko nedeljo ob 16-h neposreden prenos oddaje Poletni koncert iz naših krajev, na katerem so nastopili vrhunski izvajalci domačih pesmi in napevov. Ker so bili koncerti – štirje v ciklu – zelo poslušani, smo se odločili, da še enega od njih ponovimo. Na Prvem torej ponovitev Poletnega koncerta iz naših krajev z Alpskim kvintetom iz Studia 26 Radia Slovenija

Literarni večer približa pripovedni in pesniški opus Branka Šömna, izjemno vsestranskega in plodovitega književnika ter nekdanjega radijskega kolega iz slovite Literarne redakcije. Nikar ne zamudite.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V domačih Brežicah ga menda že vsi poznajo, zato ni imel druge izbire, kot da nagovori širšo slovensko javnost: mladi kantavtor Robert Petan se nam predstavlja s svojim prvencem »Ni za konja dirka, ni za srečne raj«. V štirinajstih pesmih nam dokaže, da mu zlepa ne zmanjka besed, glasbeno pa se odlično počuti v različnih slogih in ob različnih instrumentih. Pri izbiranju tem za svoje pesmi ne izbira: privošči si tako druge kot samega sebe, njegove domislice in neposredna pripoved pa nam pri poslušanju hitro izvabijo nasmešek.

Salvatore Quasimodo, italijanski pesnik, se je rodil leta 1901 v Modici na Siciliji, umrl pa leta 1968 v Neaplju. Otroštvo je preživljal med prvo svetovno vojno, mladost pod fašizmom in se kot priznan pesnik znašel v vrtincu druge svetovne vojne. V italijanski liriki je Quasimodo predstavnik hermetizma. Za svojo poezijo je leta 1959 prejel Nobelovo nagrado. Anders Osterling, tajnik švedske akademije, je ob podelitvi med drugim povedal: »Salvatore Quasimodo nikoli ne zamolči drznega prepričanja, da vrednost poezije ni le v njej sami, temveč da ima tudi nesporno poslanstvo, da lahko iz ustvarjalne moči človeka prenavlja. Pot v svobodo je zanj tista, po kateri človek premaguje samoto ...« V oddaji nekaj pesmi Salvatoreja Quasimoda v prevodu Cirila Zlobca interpretira dramski igralec Željko Hrs.