Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Četrtek, 30. sep. 2021

Prvi • Čet, 30. sep.

00:00
Poročila

Po polnoči bo naša gostja Marjanca Onič, predsednica Društva ljubiteljev knjig Ciproš Maribor, nekateri jo imenujejo kar prva dama največje slovenske bukvarne. Pred 25-timi leti, ob njeni ustanovitvi, je zadoščal en sam knjižni regal ob steni, danes pa Bukvarna Ciproš skorajda poka po šivih. Njeno poslanstvo pa ostaja vseskozi enako - vrniti knjigam dostojanstvo. Z njo bo knjige prelistavala voditeljica Darinka Čobec.

01:00
Poročila

02:00
Poročila

03:00
Poročila

04:00
Poročila

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno- zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

\tKadar moramo nekomu povedati kaj težkega, neprijetnega, to vedno občutimo kot veliko breme in bi se temu najraje izognili. Včasih, ne tako redko, se tudi zgodi, da sežemo potem po lažeh, ki se nam v tistem trenutku zdijo boljša rešitev, pa se potem vedno izkaže, da to ni dobro. To se dogaja na primer takrat, ko nekdo resno zboli, pa se prepričujemo, da bolnik resnice ne bi prenesel in jo zato raje zamolčimo. V resnici pa je problem v nas, ne v bolniku.
\tZnanka mi je pripovedovala, kako si je že kot mlada želela veliko otrok. Sama je bila edinka in zato si je rekla, da bo v njeni družini to čisto drugače. Poročila se je in tudi mož se je strinjal, da bosta imela veliko otrok. Potem pa otrok ni bilo. Z možem sta šla na preiskave in zdravnik jima je po končanih preiskavah rekel, da je samo en odstotek možnosti, da bosta imela otroka. Ona se zdaj, po več kot štiridesetih letih, tega spominja takole: »V začetku me je ta zdravnikova izjava zelo potrla. Potem pa sem ugotovila, da je bila zdravilna zame. Nisem si delala utvar, nisem ves čas pričakovala nečesa, kar ni mogoče. Še zdaj sem temu zdravniku hvaležna za njegovo odkritost. Z možem sva vedela, da si morava življenje urediti drugače, da ne smeva računati na svoje otroke. Veliko mirneje sva živela tako, kot pa če bi tekala od enega zdravilca do drugega in iskala vse mogoče načina, potem pa vedno znova razočarana ugotavljala, da nama spet ni uspelo.«
\tVeliko takšnih zgodb lahko slišimo okrog sebe. Takšnih, ko ljudje sprejmejo situacijo, kakršna je, in tudi takšnih, ko vendarle do konca upajo, da ni tako. Nikomur ne moremo predpisati, kako se mora odzvati na realnost življenja. Vsak človek ima pravico, da se odloča tako, kot čuti v sebi, da je to njegova pot. Zato tudi ne moremo reči, kaj je prav in kaj ni. Dejstvo je samo, da ljudje, ki svoje življenje sprejmejo takšno, kot je, laže živijo. Potem ne izgubljajo svoje energije v prazno. Usmerijo jo v to, kar je v njihovem življenju možno, uresničljivo, in naredijo iz tega enkratno mojstrovino.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar: Jutranji 30. september

06:15
Vreme z meteorologom

Na Petanjcih v edinstvenem naravnem pomniku humanizma v Vrtu spominov in tovarištva raste približno 500 dreves, prvi vrbi žalujki pa je ob vhodu na dvorišče Šiftarjeve domačije zasadila mati Apolonija, ki po drugi svetovni vojni ni učakala vrnitve dveh sinov z bojišč. Najmlajši Ivan – Vanek je v 60.letih začel kmečko dvorišče spreminjati v spominski vrt, za katerega že četrt stoletja skrbi Ustanova dr.Šiftarjeva fundacija. Ta je v duhu kulturnega, znanstvenega, humanističnega in ustvarjalnega delovanja organizirala 12 mednarodnih simpozijev in okroglih miz, 73 predavanj o aktualnih naravovarstvenih in zgodovinskih temah, razpisala 11 literarnih natečajev in izdala več publikacij in knjig. Vrt je samo v zadnjem desetletju obiskalo približno 17 tisoč ljudi, v njem pa se je zvrstilo tudi 400 javnih in internih dogodkov. Pred poldrugim desetletjem je Znanstveno raziskovalni center SAZU v njem odprl svojo Raziskovalno postajo. Vrt spominov in tovarištva in Vanekovega sina Marjana Šiftarja je na Petanjcih obiskala Lidija Kosi.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Gotovo imamo vsi izkušnje s tem, da se, če dobro vidimo, če je prostor osvetljen, tudi precej lažje in bolj usklajeno gibamo po njem, kot če ne vidimo, kam gremo. Vidno zaznavanje človeku omogoča, da prepozna že zelo drobne spremembe v okolici. Kako pa je to povezano s športom in gibanjem? Lahko trening vidne pozornosti vpliva na izboljšanje športnih dosežkov? O tem v tokratni oddaji z doc. dr. Jernejem Roškerjem, s Fakultete za vede o zdravju univerze na Primorskem.

08:00
Poročila

V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

08:42
Obvestila

09:00
Poročila

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Slovenija je kot tretja država na svetu dobila novo zdravilo proti povišanemu holesterolu. Gre za učinkovino, ki v krvi zniža koncentracijo slabega oziroma LDL holesterola. »Vsaka desetinka LDL holesterola je preveč,« opozarja prof. dr. Zlatko Fras, direktor Interne klinike UKC Ljubljana. Zdaj je meja pri 3 mmol/ l. Tisti, ki mora zaradi povišanega holesterola vsak dan jemati statine, se bo razveselil tudi podatka, da je novo zdravilo treba vzeti le 2-krat na leto. Podrobneje v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc.

Foto: Radio Slovenija/ Prvi

10:00
Poročila

"Leto in pol, kot ga ne pomnijo, leto in pol težke preizkušnje", pravijo v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, ko jih je obiskala Lucija Fatur. "Prilagajali smo se iz obdobja v obdobje, spoznavali in se učili", pripovedujeta socialna delavka Sandra Pavše in fizioterapevtka Vesna Gologranc.

11:00
Poročila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

13:53
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

Začenja se novo študijsko leto, že tretje zapored, ki ga bo zaznamovala pandemija covida-19. Študijski proces se bo na fakultetah začel v živo, študentje in profesorji bodo prišli v predavalnice, ob tem pa bo obvezno izpolnjevanje pogoja PCT. V skladu z vladnim odlokom se bodo študentje, ki niso cepljeni oziroma preboleli, enkrat tedensko samotestirali, testi pa bodo zanje brezplačni.

O smernicah ministrstva in NIJZ-ja ob začetku študijskega leta, o pričakovanjih, željah in težavah študentov ter o odpravi slabosti, ki jih je v preteklem študijskem letu razgalila epidemija voditelj Jure Čepin s sogovorniki.

Gostje:
- dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem,
- profesorjem Damijanom Štefancem z ljubljanske Filozofske fakultete,
- Andrej Pirjevec, predsednikom Študentske organizacije Slovenije.

Pogovarjali pa smo se tudi s predstavnikoma politike in študentskih domov, to sta državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec in Igor Brlek iz sektorja za študentske zadeve na Študentskem domu Ljubljana.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

18:15
Obvestila

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Pred nami je zadnji pravljični četrtkov večer v sklopu skupnega projekta Prvega programa Radia Slovenija in A1 Slovenija, ki združuje sodobne pravljice in radijsko oddajo za otroke s 56-letno tradicijo. Legendarni slovenski igralci ob spremljavi priznanih glasbenikov v neposrednem radijskem in video prenosu pripovedujejo nove pravljice o premagovanju otroških strahov. Peto Lahkonočnico na obisku v oddaji Lahko noč, otroci! nam bosta v radijskem studiu 26 pričarala igralec Janez Hočevar in tolkalka Petra Vidmar

Po poletnem premoru zadnji četrtek od meseca septembra naprej znova gostimo ansamble živo iz studia 13. Tokratni gostje so člani Ansambla Gregorja Kobala (na sliki). Poslušate in gledate jih lahko po radijskih sprejemnikih, na naši FB strani in prek spletne strani Prvega:
https://radioprvi.rtvslo.si/


Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

21:00
Poročila

V oddaji predstavljamo angleško pisateljico Hilary Mantel in njeno trilogijo Wolf Hall. Prvi od treh delov bo letos izšel pri Cankarjevi založbi in bo hkrati tudi prvo delo te pisateljice v slovenskem jeziku. Oddajo je pripravila prevajalka tega monumentalnega dela Dušanka Zabukovec.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Na skrajnem severovzhodu Prlekije, nekaj korakov od hrvaške meje, med meglicami in rokavi Mure, leži Razkrižje. Majhno naselje že dolga stoletja vztraja na prepihu jezikov in kultur. In skriva svojo lastno zgodovino, ujeto v stare pripovedi. V Razkrižju je doma tudi pisatelj Vlado Žabot; duhovno dediščino tega kraja je prelil v cikel desetih pesmi, ki so v uglasbitvi Rudija Pančurja in izvedbi zasedbe Mala mestna muzika zdaj dočakale svojo glasbeno izdajo. Nastale so Žalostinke po razkriško. V Pesmi v žepu nam jih bosta predstavila oba avtorja: Vlado Žabot in Rudi Pančur.

23:00
Poročila

Poezija ni nikoli kompromis, je zapisala ameriška pesnica Lenore Kandel v uvodu k svoji zbirki pesmi Alkimija besed. To je bilo leta 1967, leto dni po tem, ko je izšla njena razvpita zbirka štirih pesmi z naslovom Knjiga ljubezni. Knjigo je oblast razglasila za obsceno in pornografsko, posledično pa sta tako knjiga kot njena avtorica čez noč zasloveli. Lenore Kandel se je rodila leta 1932, tesno je bila povezana z beatniškim gibanjem in nato s hipijevsko subkulturo. Pisala je vse do smrti leta 2009, vendar je bila večina njenih kasnejših del objavljena šele po njeni smrti v knjigi avtoričinih zbranih pesmi. Iz nje je narejen tudi izbor poezije za oddajo, ki bo predvajan v prevodu Toneta Škrjanca.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov