Pierre Augustin Caron de Beaumarchais je bil francoski razsvetljenski komediograf; njegov opus šteje osemnajst dramskih in komedijskih del. Najbolj znani komediji sta Figarova svatba in Seviljski brivec, ki pomenita vrh komedije 18. stoletja; v njiju je avtor združil dediščino Moliera, commedie dell'arte in rokokojske komedije ter tem prvinam dodal novo satiro. Komediji sta postali tudi predlogi za Mozartovo in Rossinijevo opero. Figarova svatba je v prevodu Igorja Lampreta v slovenščini izšla leta 1993. V odlomku, ki smo ga izbrali, se sredi tretjega dejanja stikata tematiki intimnih dvornih spletk in politike. Poleg vrtoglavih zapletov v imenu ljubezenskih strasti, v katerih so udeleženi dvorjani vseh družbenih stanov, se bistri in premeteni Figaro, grofov sobar in ključar na dvoru, poteguje za grofovega diplomatskega spremljevalca v Londonu. Gre sicer za stranski motiv, ki ga dramatik vpelje kot sredstvo nove satire, s katerim želi realistično prikazati francosko družbo tik pred revolucijo, njen socialni in moralni razkroj, kot ga pooseblja zlasti visoko plemstvo. Pozneje se seznanimo tudi z grofovimi nameni s Figarovo zaročenko Suzano.